Full text of "Moj Micro 1986 01"

See other formats




/aouaf 19B6 it. 1 ffelniA 2) cena 250 



•• 
• • 

• • 


PMP-11 

Univerzabii 

16-bitiii 

mikro- 

racunalnik 






ie>bttni Biilcrpraeunalnik PMP.I I i« moina Inipiti 
aamostoino ali w tarminalom in tisJcalnilcoin 


Tehni£ne lastnosti 

mi k ror a fei malnika 

PMP-11 



- 64 KB RAM 

- 4 KB ROM 
Zunatiii pMm&ilnik: 

- cUskeina enou 5" ab 8”, 1 M siogov 

- tidi (Wmchetnei) diak a, 10 ab 20 M 


- dve asinhioni aeriisJa bii^ SS-232 s 
hilroatjo do 19200 baudov in modemsko 

Nnpalan)*: 

- 220 V)50 H*, poraba 25 W 
Opam ei j al d •Isiam: 

- upaDECRT-llwnna S.l 

- ukaziu jmk skladen VMWAJ 


- FORTRAN 

- DSOL 

- BASIC 

- PASCAL 

- PROLOG 
Opdia: 

- paialelni TTL shod <24 hnyj 

- 6 dodamih senisloh RS-RSa Imq 2 rno- 

- miegnraiu modem SOCVIBOO baudov s 


- 256 Kb ROM 

- akumulatorsko napa)ajije 12 V 


untveri 3 e. kardelia 

•• institut "jozef stefan ’ ljubljana, jugoslavija 

0 ^ Odsek za raOunalniitvo in Inlormatiko 

9 enlilmliiiKU Jl'nwan e e 'BO 9<U 'eiMim cMijZKOas Tilaorai aOSTlMUUeUiWa Tale> JMKVOJOSnN 




^DIALOG P — 

Dialog P je osebni radunalnik sistemsko odprte zasnove. 
Operacijski sistem je kompatibilen s CP/M operacijskim sistemom. 
Njegova uporaba je zelo siroka: 

poslovna, procesna, laboratorijska in kot pripomocek pri izobrazevanju. 


Tehnicni podatki 


- ceniralna procesna enota: 

- tipkovnica: 

- monitor: 

- prikliu6ki: 

- programska podpora 


procesor 2 60 
64 K DRAM pomnilnika 
32 K ROM pomnilnika 
dodaten numericen del, 
yu nabor znakov 
profeslonalni. 
monokromni, zeleni foslor 
P 31 

izhod za monitor, TV spre- 
jemnik, serijski izhod RS 
232 C, sistemsko vodilo 
febasic, fedos, mozna 
uporaba vseh program- 
skih paketov za operacij- 
ski sistem CP/M (Wordstar, 
turbo, pascal, dbase II . . .) 




gorenjep[r©©©iD^a 

Gorenje procesna oprema. 

Partizanska 12. 

Tilavo Velenfe. 
telefon: (063) 853-321. 
teleks 33547 YU Sogor 



1 


O b Koncj leis se na vs«h mogoilh podroi- 
|in ozrerro nazaj in se spomnimo tislib, ki 
so polnlli easQpisne sloipce. Sportne re- 
vije izbirajo najDoIjSega Sportnrka. filmarji pode- 
lljjejo oskarje. avtomoBilisti izbirajo avtomobil 
lela. raiunalnikarji pa seveda miKrorabunalnik 
lela. Priznanie nl samo sebi namen. Podobno 
kot oskarji vabi|0 mno^ice v klnematografjje, 
lahko etiketa -radunalnik lera« marsikoga pre- 
priBa 0 nakjpu. V Evropi na|vplivne|Ss glasova- 
nje poteka pod okriljem zahodnonemSke revije 
Chip. sodslu|e|0 pa ie iasopisi iz pelih drugih 
evropskih driav v ZDA. 

ZaBetek ni bil posebno obetajod. Trgovine in 
skiadi&da se v boZibni nakupovaini mrziici prvii 
po dolgih lellh niso izpraznlls. Nekatere otoSke 
tirme so morale zato zaprsti itacuno. druge 
(Sinclair in Acorn) pa so bolehale vse leto in niti 
dares Se nimaio posebno zdrave barve. 

Za vse znane proizvaialce hiSnih raburalnikov 
ie znabilno. da so zatali ponujati svoje mlinPke 
tudi kot resnejSe. manjSim poslom namenjene 
raijnalnike. Vsi po vrsti so prav v letu 1985 
predstavili razlibice 8-bitnih modelov. ki irr>a)o 
vsak 128 K pomniinika. PreizkjSenoet tehnolo- 
gije in obilica programske opreme sta za 2e 
skoraj muzejske primerke (npr. C 64 ali spec- 
trjm) Se vedno moban edul pred nekalenmi 
boIjSimi in zmogljiveiSimi novinci. OLse zaienja 
dobro prodajali Sale seda;, ko mo le cena strmo- 
glavila na neverjetnih 200 funtov. 

Se pred letom je kazalo. da lahko MSX marsi- 
komu pomaSa SIrene. Danes je MSX. kol je 
zapisal raS sodelavec Mina Podlogar, le Se toC- 
kia, kl kaievlak vdaljavl. AllsezadevaodOai|U|e 
all pribliZuie -in nas lahko pregazi-. bo pokazal 
bas. Tudi za MSX ll ne kaSe posebej roSnato. lEi' 
32-bilniki so si ie izboievali svoi del irga. ki ga 
ne narreravaio kar tako prepusti kakSnemu pro- 
izvaialpu walkmanov ali lotoaparalov. Prsvi tre- 
nutek za iansiranje 16-bitnega MSX je bil pred 
nekai meseci. Seveda z novim konceptom. po- 
zabliano zOruiljivostio z 8-bilniki, ki bi bila 
predvsem omejilev. saj se seOanji MSX re more 
pohvaliti s kakSno posebno knjiinico pro- 

^ Osebn rabunalniki so Sli v denar kot ie dolgo 
ne. A ker le tudi proizvaialcev teh vsak dan veb. 
se ne more nihbe pohvaliti s kakSnim posebno 
cvelobim poslom. IBM sam ims mends vellke 
zaloge in pribakujeio, da bo svoiim rabonalni- 
kom V kratkem spustil ceno. Ker ima skoraj 
vsaka zahodnoevropska driava svojega proizva- 
jalca PC kompatibilneiev. se ti trgi vedno bolj 
zapirajo za ameriSke. japonske in druge daljncv- 
zhodne PC-je Nemci ima|0 -KomodOre- in Si- 
emens. Ilalijani OliveRi. Anglezi Apricot. Ho- 
landci Philips, pri nas pa se bolj kot mikrorabu- 
nalnik splaba zaposlili Se eno tainico. Z denar- 
jem. kl bi ga porabili za nakup mikrorabunalnike 
tipa IBM-PC. bi jih lahko'daiali plabo pribliino 
pet let. 

Kdo le pobral prlznanja. ste verjetno ie ogolo- 
vili iz totogretij. V kategoriji niSnih rabunelnikov 
je commodore po Ireh letih (dvakral C 64 in 
enkrat VIC 20) vendarle prepustil mesto otoSke- 
mu rabunalniku. Amstrad je ZR Nembija postal 
rabunalnik leta, kar ni Sinclairu nikoli uspelo. 
Na drugo mesto se je uvrstil atari 130 XE in Sele 
na tretjem je commodore 128, ki ga testiramo v 
tei Stevilki. 

Ceprav ima Amstrad/Schneider svoie rabunal- 
nike kar na drugem. tretjem in betnem mestu. Se 
ni zesedel prvega mesla na lestvici naibolje pro- 
dajamn v ZRN Novembra |e bil na prvem mestu 

Atari je lahko zadovolien ie zato, ker njegovo 
petstodvaisetico sploh Slejejo med osebne ra- 
bunalnike In tudi be si privzamemo mnenje oce- 
njevalcev de le 520 ST osebni rabunalnik. je 
odiobitev tin e •'ekoliko oresenetliiva ST se Se 




Mikroracunalniki leta 1985 

2lGA TURK 




nl, kot pravimo. prijel. programske opreme je 
malo in se po kvaliteti Se ne more menti s 
programiza PC-je Zaenkrat bo kar driaio daje 
ST predvsem rabunelnik za hekerje m vse tiste 
kl so 81 prlpravljeni vso programsko opremo 
napisatl sami oz. drago plabati programerjs 
Kvalitelne konlekcijske programske opreme ni 
in zaenkrat nib ne kaie. da bi renomirane pro- 
gramske hiSe rabunalnik sprejele in prirejale 
programe zanj. Prav tako ni nobemh moinosti 
da bi GEM postal kakSen posebno razSirjen 
standard, vsaj v PC-jih ne Odker se je v PC-|ih 
pojavil Se sistem MS-Windows (veb o njem v 
prlhodnjl Stevilki), lahko GEM oznabimo kot Se 
en ponesreben poskus Digital Researcha. da bi 

Vse pa le nl tako brno. Zmogijiv in hiter rabu- 
nalnik privlabi marsikoga V oglasu firma. ki 
prodaja programe po poSti, smo naSteli ie 60 
progiamov s cenami med 30 m 500 tunti 
naslov. SoRware Espress International. 3i Sio- 
neyhurst Road. Erdington. Birmingham Great 
Britain. Rabunalnik boste lahko kupili tudi pri 
Mladinski knjigi, razmerje med ceno doma rn v 
lujlni pe bo podobno kot med obsegom m pre- 
merom Kroga. 

Meja med niSnlmi In osabmmi stroji posiaja z 
nastankom zmogljivih In poceni rabunalmkov 
vedno bolj meglena. Tako so tudi klasibm oseb- 
ni rabunalniki ie dovolj dostopm. da si |in lahko 
prIvoSbimo tudi doma Po drugi plati pa novi. do 
zmogl|ivoslih osebni in po ceni hiSni rabunalniki 
lahko poprlmeio namesto klasibnih nnetnvmn 
rabunalnikov. PomembneiSa razlika ostaja v 
programski opremi. 

Zanimiv je tudi odziv tujih revij na 520 ST 
AmeriSke ga tako rekob ignonrajo m blovek se 
spraSuie. all je red tarn splpn naproOai V zaiat- 
nem Bytu ga srebamo v vsega dveh oglasih 
Angisii so SI V svojih predstavitvah rabunalni- 
kov, kl jin bo prinasei dedek Mraz. edim da bo 
ST -boIjSa izbira naslednje lelo-. V ish sapi pa 
lojaino poudarjajo, da bo drugo leto ugledalo 
lub sveta tudi riekai angleikih t6-bitnikov Am- 
stradov. Sinciairov m Se kakSen 

Znabilen je tudi primenalni test macintosh 
jackintosh v novembrski Stevilki revije Compu- 
ter Persbniich. Poudarjaio, Oa |0 v vsej program- 
ski opremi, ki je pisana za mac, barva predviOe- 
na, da pa reb nima vtibnice za Darvni monitor 
Konbujejo. da je mac kljub 33-odstatno slabSi 
lobljlvosli monitorja. pobasni disketni enoti in 
pomanikliivi lipkovnici rabunalnik za profesi- 
onalee, ST pa zaraOi pomanikanja programske 
opreme pab ni usirezen za resno rabo 

Ce se kdo spomm lepih domabih based za 
leini. Do takrat ostaiaio ti rabunalniki prenosijivi 


Compaq so ustanovili leta 1982 z namenom 
da Dl Izdelali poceni prenosm IBM kompatipilec 
Firma |e s avopmi kopijami veb kot uspela in 
danes pravzaprav govorimo o Compaq-IBM 
standardu za osebne rabunalnike Letos je Com- 
paq predstavil dve razlibici rabunalnika IBM-AT 
Namizna je bila v oijem izboru pri osebnih rabu- 
nalnlkih, prenosljiva pa le zmagaia v svoji kaie- 
goriji. V rabunalnik so vdelali Intel 80286 256 K 
RAM. 1.2 Mb disketno enoto. 20 Mb liksm disk 
in zeleni monitor. Zadevo lahko nekako prena- 
Samo. Razne kontiguraciie stanejo od 14 000 
DM navzgpr 

Epsonov rabunalnik lahko nosita naokrog tu- 
di vse popoldne. sai ga vtaknate kar v poslpvm 
kovbek. Proizvajaica poznamo predvsem po ti- 
skalnikin, ie leta 1982 paje predstavil prenosni 
H)(20. kl le leto pozneie postal rabunalnik leta 

Rabunalnik je zgrajen okrog CMOS razlibice 
procasorja Z 80. Ima 64 K RAM v romp pa 
operacijski sistem CP M Vdelana sta LCD za- 
sloh (40 znakov v osmih vrsticahj in mikrpkase- 
toton. Ker so razlibice prenosnih epsonov na 
voijo tudi pri nas. se z zastopnikom ie dogovar- 
lamo o tesliranju in natanbneiSi predslavitvi 



TEST 


ze. za kaj vei pa mpra is vsaK aam 
pobrskatl. K sreii je literature s tega 
podroiia dovoli tudi pri nas. VaaK 
kupec PC 12S na) bi dobil priloieno 
Se sistemsko disketo CPiM 30 (for- 
mat VC 1541), haZe pa. da le to bolj 
odvisno od dobre volje prodajalca. 
Ne splada se razbjriati. ob novem 
disketniku VC 1S71 bo mendazane- 
sijivo... 

Prvi irtis 0 samem raPunalniku |e 
xee kot dober, sai je ergonomiia tlp- 
kovnice precej bolj dodelana kot prf 
starem C S4. Roka le » preeej manj 
utrujajoiem polozaju, tipke so ne- 
kollko iirte. a precej mehkeiSe ip 
prav simpatibno klikajo - zgladova- 
rje pri velikem modrem veNkanu 
verietno ni pakljuino' Razpored 
osrednie tipkovnice je povsem enak 
kot pri starem modelu, verietno le 
gralidni znaki kvarijo celoten -pro- 
tesionalni~ videz Na desni je pose- 
ben del za vnos Stevilk, ki seveda 
daluje le v modusih 128 In CPrU. 

Nad njim so v vodoravni vrsti itiri 
funkcijsKe tipke. kl so seveda do- 
stopne tudi v modusu 84. Samp na- 
vaditi se je treba nanie, saj roka v 
zaietku vse prevedkrat zaide ns de- 
setiSko tipkovnico. Stirl dodstne tip- 
ke za pomik kurzorja so $e posebei 
ugodne za delo z zaslonskim ureje- 
valnikom, saj ni ved treba pritiskati 
na SHIFT. Te in Se zadnjih osem tipk 



TOMA2 SUSNIK 




obiskovalci com- 
modorjevega paviljona na 
CES V LAS Vegasu ti- 
pomlad 1984 izvedli anke- 
to, kakSen radunalnlk si Zele. jih le 
presenetljlva vedina odgovorila kar 
naravnosi: povsem zdruZIjlvsga s C 
64, vender •nekai ve6-. Prav na tern 
najvedjem ameriSkem sejmu 
nISke elektronike so Ze 6ez 
leto odgrnili pregrinjalo z dol 
rovane skrcvnosti. In mikroradunal- 
nlSkl svet je ostrmel ob PC 128. iu- 
du V poioZni bell Skatll. 

Bllo le kai videti. ssj trije. med 
sabo povsem neodvisni raiunalniki 
pomenljo dlsto nov koncept rr 

nalmkov. tore} precej viSe kot prejs- 
nja mSna modela VC 20 In C 64. 
Commodore se je prvid ozrl okrog 
sebe In porabll ze obstojad- - - 
gramsko podporo eno na)vec)in 
knjiZnic (CP'M) m programe za mo- 
del iz lastne mSe. saj je ved softvera 
kot za C 64 le Se za apple II in IBM 
PC. Povrhu le ponudil radunalnik z 
vrhunskim basicom in vietu 1965 Ze 
kar standardnim pomnilnikom 128 

bra. le verjetnd Se prehitro soditl. 


C 128: trije v enem 


Pogled od zunaj 

Prvo. kar opazi bivSi lastnlk C 64 
(mavridarji tako ne morejo stran od 
tastalure.. ). je precej vecji in ma- 
sivnejSi napajalnik. Zagotovim lati- 
ko. da se niti po nekaj urah ni segrel 
za ved kot kako stopinjo. Bojda je la 
del pri nekatenb StirnnSestdeseti- 
cab dosegal Ze kar zavldljlve tempe- 
rature. Tu so seveda Se Zica za po- 
vezavo z anienskim vtiodom televi- 
zorja (standardnl kanal UHF. po- 
drodje 36) m tri krjlge: prva, drob- 
na je za osnovno spoznavanje. v 
drug!, precej obseZnejSi. so podrob- 
no obdelali modus 128 in malo manj 
podrobno modus 64, v tretji pa raj- 
demo osnovne napotke za delo s 
sistemom CPrM. Commodore, znan 
po re preved kvallteinib navodilin 
za prejSnie modele, se je tokrat res 

moramo vedeti za uspeSno delo, so 
tu. brez dolgovezenja. 

popoln zadetnik nalelel rie nemalo 
lezav. Torej nam da radunalnik Ze 
takoj vedeti. da pridakuje od lasini- 
ka vsai osnovra znanja basica. 

V knjigi za modus 128 je najprej 
pregled vseb ukazov basica v 7.0 s 
kratkimi komenlarji in pnmeri. Ena- 

nov za delo z diskelnlkom in sporo- 
danie napak, v dodatku na koncu pa 
delo z monitorjem. pregled naslo- 
vov V dipih SID in VIC ter glavnih 
naslovov. vkijudno z nidtc stranjo. 
za modusa 64 in 126. Prirodnik za 
CP/M nam soel poda le glavne uka- 
6 Mojmikrn 


delajo le v modusih 128 m CP/U. 40' 
80 DISPLAY seveda rabl za prekla- 
panie med obema zaslonoma. LINE 
FEED za avtomalski skok na Isto 
meslo V naslednji vrslicl. NO 
SCROLL prekine llBlanje besedila 


z uporabnikom. Sam imam nemSko 

CAPS LOCK prekiapljali mad ameri- 
Sklmi in nemSkiml znaki - tu so 
dodatnedrke in pazameniani tIpkIZ 
in Y. Povsem na levi lahko s tipko 
ALT (ALTERNATIVE) dolocimo lasl- 
ne znake na tipkovnici. TAB (TABU- 
LATORS) nam skupaj s Iipko SHIFT 
dolodi robove zaslona. ESC pa ima 
V kombinaciji s posameznimi drka- 
mi celo vrslo (unkcij: od akustidnih 
signelov pn dotlku tipk do pomikov 
zaslona v vse smeri in preklapanja 
med 40 in 60 znaki. Verjetno ni treba 
posebej poudarjatl. da lahko te 
ugodnosti v modusu 64 kar pozabi- 


verjetno la 


3i naibol] prav 
Na deshem robu radunalnika sta 
najprei vhoda za vaseli paiici. lakoj 
zraven paietipka RESET. Prva kriti- 


radunalnik. Odras 
je Odprtlhi 


ir globoko 


Izredno mehko 


Rohvale 



dom UHF modulalorja in uporabni- 
Skim izhodom je Se RGB irhod. Si- 
cer pa |e neverjetno radunalnik ima 
celih 30 tipk ved kot stan model, pa 
ni zato, del s tipkovnico nid bistveno 
vedji. SirSi le le za kakSen centime- 
ter in dolg za vsaj dva C-64. 

Kondno vklopimo radunalnik' £e 

nu, lakoj zadne leslirali diskelnik 

gonu. Ceie tarn sistamska CP'M 3.0. 
zadne takoi nalagatisistem Oejeni 
oz disketniksploh ni vkijuden, avto- 
matsko skodi v mpdus 128. 


Modus 64 

Sem lehko pridemo na dva nadina 
ob vklopu oz. resetiranju radunalni- 
Ka drlimo pntisnieno lipko Commo- 
dore ali V modusu 128 vpiSempukaz 
G064. Sledi vpraSanje ARE YOU 
SURE (Y/N)? in de pritisnemo Y, se 
Ze naslednji trenutek pokaie slara 
slika StiriinSesidesetice. Prehod od 
tod v CP'M nl mogod, s lipko za 
reset moramo spel v modus 128 m 
Sele potem v CP'M. 0 zdruiljivosti 
PC 128 in C 64 le bilo preliiega Ze 
veliko drmla. pa pogleimo. kako je s 

priioZnosi lestirati vsaj kaksniti 
3000 programov in redem lahko. da 
je zdruZIiivost 99.99%' Kaj ne delu- 
je' najhoveiSe igre hiSe LUCAS 
SOFT (lasinik je znan filmski reii- 


George Lucas) npr. RESCUE ON 
FRACTALUS INFERNAL RUNNER 
potem originalne kasetne igre hiSe 
U. S GOLD ROLAND S RAT RACE 
in MIG ALLEY ACE kl imaio speci- 
fidno zaSdito preO kopiranjam. pov- 
sem pnlagojeno modelu C64 Neka- 
ten programi, npr JUMP JET m 
PLATINE 64 scasoma -skodijo- v 
nemSke drke in s tern bloKiraio radu- 
nalnik Gladano v celoli bivSi lasi- 
nik C 64 lahko stopi na viS)0 stop- 

takoj podali na tov za programi To- 
rej je PC-128 V modusu 64 la star 
model V novi preobieki 


Modus 128 

Ko priZgemo radunalnik se naj- 

ki JO gleoamo na serijskem video 
izhodu s 40 m RGB iznoOu z 80 
znaki. jeista COMMODORE BAS'C 
V 7 0 122355 BYTES FREE Proce- 
EOr CPU 8602 je konec koncev Se 
vedno 8-biIni miindek m vsakemu 

slovi le 2 ° 's b 'lisle Djnov oz W 
K Skrivnost dvojnega naslavijanja 
je V preklapiianju med poioniimmi 
bloki Naenkrai nam je dosegijiv le 

pa po potrebi skrbi poseben proce- 
sor z Dznako MMU (memory mane- 
gementunti Procesor 8502 je pov- 
sem zoruzijcv s starim 6502 oz n,e- 
govo izboijSano verzijo 65i0 Com- 
modore navaja da >ahko 8502 na- 
Slovi kar 512 K torei osem biokov 




zna poganiali razmeroma doCro 
gratIKo (640-200 v 4 oz. 320-200 V 
16 fikanih Oarvah), kl zasade 32 K 
pomnilnlka. Nad prikazanimi rezul- 
lati pa angleSki kolegi niso bill nav- 
djSani 


RazUritv* 

C« iellta raiunalnik dobro proda- 
jati. se mora o njem film vei govoriti 
In pisatl. Seveda lahko zakupite po 
nekaj strani ra£unalnl§kih revlj. Se 
bol|e pa 6e o n|em pISejo drugl. 
Recimo v slogu: -Kuplll ste najbol|SI 
-apunalnik na svatu. zdaj pa pot'e- 
Dujete Se naSo kadlco, da boste lah- 
ko z hjim Kai narleali - Tako se sla- 
bostl raSunalnIka obrneio v njegovo 
mot. NaStete firme ga poskjSajo 
posiavltl na OMe po strojnl In pro- 
gramski plati. Cez not bo vse govo- 
nlo le Se o njem. In celo najbolj 
zagrlzeni krillkl se bodo strcniall z 
ngolovitvljo, da sam ratunalnlk sl- 
cer nl prav nit posabnega. da pa ga 
le mogote. te male denar, prilago- 
diti vsem polrebam. 

Tipitna predslavnika neomejeno 


kup fe seveda programska oprema. 
kl |e pisana za la format. Po drugl 
strani pa IBM zagolavlja, da je ns 
3,5-paltnem formalu 2e na voljo ka- 
kin sto programov 
JX |e opremlien Se z dvema vtite- 
ma za sofTver v romu s kapacitato 
po 160 K. ProgramI se bodo ludi 
Izvajali V romu, kar Ima dvoino pred- 
nosl. Dostopnl so takoi In pustljO- 
ves RAM pros! za podatke. 



Nad ratunalnlkom bedl DOS 2.1. 
natanko tak kot v elingu, IBM PC. 
eommodorju all kakSnem od kom- 
patlbllcev. Revija PCW ugotavlja, da 
so diskovne operacije precej potas- 
nejSa kol v PC. KaZe. da je vmesnl 
pomnllnik precei maniSl. Zato je po- 
trebno npr. meO Izplsovanjem vse- 
blne disks vetkrat ponovno zagnati 
disk, da bi se na zaslonu pokazaii 
vsl naslovi 

Programsko |e JX zdruZIjiv z dru- 
tino PC, te smo le programs spo- 
sobnl prenesti na drugaten dlskelnl 



Kopllt IBM PC XT bnez Mega tff- 
ska za man/ kol 7500 DM. 


cev. PrvI siroj, kl nam pride na ml- 
sel. zzelo podobniml tehnltnlmi po- 
datkl le apricot F1e. Z eno disketno 
enoto, 256 K RAM, baivnlm monl- 
toriem, mISko, poslovnimi programi 
In podobno slopnjo zdrjZI|lvostl z 
IBM PC stane 900 luntov. Po drugi 
platl pa se tiovek vpraSa, zakai na bl 



razSIrljivih ratunalnikov sta apple 2 
in IBM PC. IBM JX ne ponuja take 
obilice razSIritvenlh vtitev kot PC. 
Trlje vtitl, kollkor jih premore, nIso 
zdruZI|lvi s tisllmi v PC. Ova sta na- 
meniena razSIrItvsm pomnllnika, kl 
-nesejO' do S12 K, tret|i pa npr. 
vmesniku RS 232. Ce so vam IrljS 
vtiti premalo, si bosle lahko kuplli 
razSirItveno enoto. k|er je prostora 
za Se Stiri razSIrItvene kartice In 
5,25-oaltno disketno enoto TudI ti 
vtiti ne ustrezaio PC-javIm. 

Disketne enote . . . 

JX V osnovni konllguraolii nima 
vdelanlh diskelnlh enol. Za nekai 
vet denaris si lahko prlvoStlte razli- 
tico z eno all dvema vdelanima 3.5- 
paltnima diskelnima enotama s lor- 
matirano zmogljlvostjo po 360 K. Ja- 
ponski JX je opremlien s podobnimi 
diskelnimi enotami. le da |e tarn ka- 
pacitela720K Menda bodo tl mode- 
li priSli tudi V Evropo. 

Kot smo Ze povedeli. je standard- 
no enoto za5.25-paltne diskete mo- 
gote kupiti posebei. Razlog za na- 


lormat PCW suvereno ugotavlja. 
•Nobenega dvoma nl, da se bodo 
zaloZnIkI softvera zagrepli. da bl 
svoie programe prenssll na 3.5- 
paltnl format all na kartice ROM.- 
Glede na vpliv IBM v tern poslu ver- 
lelno res niso dalet od resniee. 


IBM |X proti IBM PC 

Ce gledamo JX kot Izdelek lirme 
IBM. nitl nl posebno drag. Osnovns 
verzija (64 K RAM. barvni monitor, 
parslelni Izhod za tiskalnik. vmesnik 
za Igraino psilco. kasetolon in svel- 
lobno pero) stane v Avstraliji prlbliZ- 
no 1000 angleSkin funtov VerzIja s 
128 K In eno disketno enoto le po 
1350 funtov, verziia z 256 K In dve- 
ma disketnima enotama za prIblIZno 
1600 funtov RazSirllvena enota z 
disketno enoto (5.25 pelca) In Stlrl- 
ml razSIrItveniml karticami stane 
dodatnih 400 funtov. AngleSki kole- 
ga ugolavlja, ds so mlnlli tasi igrat 
za99dolar|ev. ki seilm je reklohiSnl 
ratunalnlk. in da je kvallteto pat 
Ireba platatl. 

Na prvi val konkurence bo JX za- 
del V saml druZini IBM kompallbll- 


nameslo JX kuplll kakSne cenene 
kopije PC. Kl so z njim popDinoma 
zdrjZI|ive. all pa kar IBM portable. ki 

850*1untov. 


pc proti 
kompatibilcem 


no si ponudbo ll| 


:067! 25 MHz 

9lni In serijski vmesnik, vmesnik za 
graino pallco. dve -vltki- dlsketni 
moll (5.25 palca... 360 K) in napa- 
atnikom, kl bo zdrZal tudi trdi disk, 
(a povrn ps Se uro na baterijs. ure- 
evalnlk Pesedll. preglednico. bazo 
lodatkov. komunikacliskl paket in 
lasic. 

Natanko isto ret lahko kuplte tudi 
' kitu za 651 funtov (3200 DM). Za 
lestavijanie potrebuiefe samo Izvl- 
at in uro all dve tasa (Prez lolania). 
‘ I tudi to predrago. lah- 




l|iv z IBM PC Seveda pa to Se m PC 
In podatkov o zanesl|ivosii sisiema 
nimamo. Se naslov. Micro Products 
International. Building 70 4 tn Flo- 
or, 1 1 17 ZH Schiphoi-East. The Net- 
herlands. lelefon 9931 20 452 650 
Se cenejSega kompatibiica dobite 
V ZRN. Seslevl;an ratunalmk z ohiS- 
|em. lipkovnico. osnovno pioSto m 
osmimi razSiritvenimi vtiti 512 K 


RAM. b 




ko Kot pred pol leta Smclairov OL 
1888 DM. Sistem z 20 Mb trdim di- 
skom dobite za 4300 DM ^ ena 
Tescova diskelna enota stane 400 
DM. trno-beli monitor pa 250 DM 
IBM PC z eiikelo MEWA za ceno 

Center^ MM Solin^en i* PosHacn 
11 02 06. tel 9949 212 754 49 Na 
islem naslovu prodajaio kopijo ap- 
plall zaSOOOM 

pc proti drupixn 


Tehnologiia. oki 
len JX. le stara ne 
malematitnega 


kontal. kar je tez dan potei v siui 
bl, bl imel smisel. te ne oi biia dc 
datna diskelna enota razmerom 
draga Malim trgovcem in obnn 
kom biJXzadostoval repoirebui« 
)o pa barvna grahke in dragega me 
nilorja. Povrh lega si lahko za podc 
ben denar privoStijo onginalni IBI 
PC. In Sole’ Njim je bil ratunalmk 
osnovi ludi namenjen in usirsz 


tei fronli bo odiotal softver 
Individualnl lugoslovanski kupec 
verjelno nima danana. da bi si lahko 
privoSiil nakup stroiev z rodovmki 
Njemu so namenieni naslovi pro-z- 
vaialcev kompatibilnetev Oruibem 
sektor pa le odvisen predvsem od 
dosagl|ivosti ratunalnikov Oodrsi 
za devize aii dmarje. in zato Se na- 
prei kuouie listo. kar lahko dobi in 



SISTEM OPTIMIZACIJE 
KROJENJA V TEKSTILNI 
INDUSTRIJI 


SISTEM ZA BLAGAJNISkO 
POSLOVANJE V BANKAH IN 

poStah 



NASE VODILO JE: 

PROGRAMSKE RESITVE ZA VSA PODROCJA GOSPODARSTVA! 


DO ISKRA DELTA je proizvajalec kompletnih racunalniSkih sistemov. Razvojna dejavnost ter proizvodnja apara- 
turne, sistemske in aplikattvne opreme sta usmerjeni na vsa podrocja gospodarstva. Poleg tega daje ISKRA 
DELTA izredno velik pomen izobraievanju uporabnikov in ima razvejeno vzdrievaino slu2bo. 


POKLICITE NAS! 

061/312-988 ISKRA DELTA 61000 LJUBUANA, Parmova 41 





BUMO ZASLONft, 



Mojmikro 11 


MIMO ZilSLOWA 



Hi£a Activision je tudi za evrop- 
skl trg pripravlla novo ameriSKo 
Igro, kl nlma navodll ne spremnlh 
pravll ne namigov. Ko |0 nalo2IIe. 
se na zaslonu preprosto pojavlla 
besedi Logon Please. Potem si 
moraS sam razbijatl glavo, kako 
boS vdri v program. Igra se Imenu- 
je Hacker In menda simulira nez- 
nan raOunalnISkI sistem. Na kasetl 
le priprevijena za amstrat. atari. 
C-64 in spectrum, na disketi pa za 
atari in C-64. Po tej poti na) bi ji 
zagotovill veijo popularnost, kot 
jo je u2lvala sorodna britanska 
igra Hacker 2000, ki so jo lani 
napisali za BBC B. 


Elektronska induetrija ebljub- 
Ija. da bo ’•zelo kmalU" ponudlla 
poceni (rde ditke za poeeni ml- 
kroraOunalnlke, Medic napove- 
duje 5-megabytni IrdI disk za 
Sinclsir|ev QL, ki na) bi stal same 
299,95 funta, Knight Electronics 
pa lO-megab)rinega za atari $20 
ST za 430 funtov (brez promelne- 
ga davka). Se pred enim letom 
so tovrsini ditki stall tIsoO ozlro- 
ma 1500 funtov. 


Nolan Bushnell. moZ, kl je bo- 
troval video igram In Alarijevlm 
prvim reiunalnikom, je za letoi- 
n|e boZIOne nakupovalce zasno- 
val robotsko maOko, imenovano 
Petsler. KoimaU robotek. iirok 
prIbliZno 15 cm In dolg kakih 30 
cm, uboga na ukaze s ploeka- 
njem. PoiiCe le in (eie za tsbo, 
steOe proC, prede. sUka po sobi 
In celo odgovarja z mijavkanjem. 
Preprostejtl model slane 40 tun- 
tov, popolnejSI too lunlov, obe 
pa sta na baterfje. 


Francosha PTT je omogoiila 
povezavo vsah elektronskih pisaF 
nih sfroyev, homologiranih v Fran- 
cijl. PrePnoat: pisma. ki ga napiSe 
tajnica, ni irePa nasti na pciio. 
temvei ga poSliale preprosto po 
telefonu, na stofine ati tisoia kiky 
metrov dalei (mreia Tetetex. na 
kalero so prikljuieni uporabniki. 
le namrei mednaroOnal. Mesei- 
na neroinina je vsega ISO Iran- 
kov. paSete ni treba plaPali, kafir 
po francosk ih za konih nisie doii- 
ni sporoiili PTT, da sta svo/ elek- 
tronski pisalni stro/ prikl/udili na 
Teletex. 



12 




Britanska poita je doilvela 
bridko razoiaranje. ko |e lela 
1979 zaanovala talekomunikaclj- 
tko mreio Prealal: Ze za nasled- 
nje leto |e napovedevala 100 tl- 
8o6 uporabnikov, a Je te danes 
na polovici poU. Neka] podobne- 
ga se dogaia v ZRN; Deulache 
Bundeapoat |a za konee letei- 
njega lela predvideval 400 lispfi 
uporabnikov avojega BXT 
(BIMacblrcntekt), za lelo 1990 Ze 
million, za lelo 1994 pa 10 mllljo- 
nov, vender )e lani imel vaega 20 
tiaeO naroOnIkov in brZkone tudi 
leloa ne bo dosegel akromnetZe- 
ga elija 150 tIaoO uporabnikov. 


Za Sinciarjav spactram plus /a na 
mljo pnra miika, izdelek hiie AMS. 
kl je podoben sislem, imenovan 
AMX, ie pred tern razviia za raiu- 
nalnike BBC in amstrad. V pakalu. 


Raiunalnlkem ao mnogi oilla- 
H, da bodo l/udl odvadlll pravllne 
plaave. Dogaia pa so ravne na- 
spromo: francoaka zaloiba taro- 
uaaa Ie predalavlla program Ort- 
hoglelel, kl avlomefsko preaeria 
beaedlla In opozarla na pravo- 
plane napske. Program Ie napl- 
aan za Applov mclnioah In IBM 
PC. Orthoglclel a hllroatio 20 ba- 
aed na sekundo pregleda beae- 
dllo, obdelano a kalerimkoll ure- 
leaalnlkom beaedll In poudarl 
vaako -aumllluo" beaedo — upo- 
rabnlk nato preaodi, all aa Ie raa 
zmoUI. Program stane v Franelll 
395 Irankoa Ibrez promalnega 
davka), aealarlll pa ao ga lln- 
gvialka Franpolse Dubola-Cliar- 
leir In radunalnlkarla Isabelle 
Richard lar Eric SImenel. Pro- 
gram prtmeria vaako beaedo a 
150 llaoi geall. kl //A prlznava 
znani francoski alovar PalllLaro- 
usae, poleg tega pa upoileva 
alovnUna pravlla (mnoilna, 
spregalev lid.) 



me, Calronicaov vmeanik in soAver- 
ske programe AMX Art, AMX Colo- 
ur Palette ter AMX Control. Vslpro- 
graml vsebulejo ikonske menuye. 
AMX Control pa 28 novlh ukazov v 
baaleu. razSirltvenl program za pra- 
vajanle atrojne kode in oblikovenie 
Ikon. Naalov: AMS, Green Lane. Ap- 
pleton, Warrington WA4 SNG, Great 
Britain. 


Roboti zaieniajo poOasI prodl- 
ratl tudI V take imenovane druz- 
bene deiavnostl. Podjetie Iz ame- 
riZKe drZave Maasachjsetls |e za- 
£elo Izdelovatl robota, ki opravlia 
sluZbo noPnega cuvaja (k|er na|- 
brZ sledaio Him -Veliki pobeg- ) 
se nai robot sprehaja po hodnl- 
kih, restavraclji. telovednicah, 
dnevnih prostorih in povaod dru- 
god. k{er na| 01 ae nihCe ne zadr- 
Zeval. Opramljen le s senzorji za 
toploto, ugotovitev premlkanja. 
televizlio zaprtega kroga in ml- 
krofonom. 

Po Zeljl ga opremijo Ze z melal- 
cem solzilnege plina in laseriem. 
V nobenem primeru pa ne s strel- 
nlm oroZjem. In zakaj ne? Ker 
stroj pai ne zna lo£lli -ravbarjev' 
od .Zandar;ev.. 


AmeriSka revlja Creative Com- 
puting je objavlla svoj seznam 
-desetih najslabZih rafiunalnikov 
vseh Oasov. Med njimi naidemo 
predvsem amerIZke stroje (celeco 
adam, gavllan, IBM PC junior, 
mattel aquarius, Tl 99/4A ltd.), pa 
ludi Sinclairjev ZX-&0.' Britanski 
Guardian, po katerem povzema- 
mo novico, je zapisal, da bi temu 
seznamu mogll mirno dodati Se 
nekaj britanskih -grozot-. kakrSni 
so bill radunalniki orlc 1 , aord M5 
in camputers lynx. Casi se pad 
spreminjajo: Se pred dvema ieto- 
ma je slovila revija Personal Com- 
puter World posvetila aquarlusu 
Seststranski barvni -benchtest-.s 
povzetkom. da je -aquarius odll- 
den stroj-, medtem ko Amerldani 
dartes pliejo. da bi proizvajalec 
moral uporabniku tega radunalni- 
ka preskrbeti tudi gumijaste roka- 


DMP-2000 la oznaka novaga 
Amatradoraga Uakalnlka, kl ga v 
brllanskam fisku kar na morale 
prahrallll. Ta malrllnl llakalnlk Ie 
zdruZIlIv z vaemi mlkroredunalnlkl, 
kl Imalo Canironlacov vmeanik In 
alane 159,9S funla InaroClla v Veil- 



MIRKO 
TIPKA 
NA 
RADIRKO 



Mirko ste seveda vi, radirka pa vai 
ZX Spectrum. In obema skupaj je 
namenjena prva knjiga iz knjiznice 

revija MoJ mlkro: 

• 66 programov za ZX Spectrum. 

• 176 strani. 

• 176kilobytov besedila, 

• akcljske in miselne igre, 

• Izobrazevaini program!, 

• uporabni programi. 

• korlstni malematidni programi 

Za knjlgo smo prihranili, Izpllili in priredili kar 
najvec znadllnih programov, da bi uporabniku 
mavrice predstavili vse moinosli, ki mu jib 
ponuja programski jezlk basic- Skralka: dve 
sivarl vam da ta kniiga: nauci vas programiratl v 
baaleu, obenem pa vam zapusti mnogo uporab- 
nib programov in prisrinih iger. Za vsak dinar, ki 
ga boale odStell poStarju, boste doblll na kupe 
kllobylov besedila. 


Zato, Mirko, hopla na radirko! 



Narocam izvodov knjige 

■ Mirko tipka na radirko 

■ Vidi Pericu, kuca na gumicu 

(Oznadite, ali zellle knjigo v slovenskem all srbohrvatskem 
jeziku.) 

Vsoto 1100 din za en primerek bom pladal ob prejemu poSiljke. 

CE Z IZREZOVANJEM NAROCiLNICE ne bi RADI LINlClLI 
STRANI V HEVIJI, NAROCITE KNJIGO PREPROSTO Z DO- 
PISNICO. 


IZ DOMA£e CARm 





Z9omjastran 
tiskaneya vezja 

9. V loiKah E, D, F in G vstsvimo 
In pricinimo ilirr povezovalne (wire 
wrap) trne. 

10 Med elemenloma US7 in UOS 
prekinemo povezavo med tofkama 
A In D. Na ta na£ln smo v celotl 


re wrap) all a kakSno drugs domaio 
melodo poveiemo trna E-F in D-Q. 
Na la na£m smo dosegli, da izhod 9 
alemenia U59 generira multipleksi- 
ran naslov A7 za dinamidno pomnil- 
no polje. 


Spodnfa stran 
tiskanega vezia 

12. Prekinemo povezavo med 
todkama A7 in W-. 

13. Pove2emo A7 z nollco 9 ele- 
menta U46. Tako amo na pomnlino 
polje pripeljall rnultiplekalran na- 

14. Poveiemo todko A z lodko 

polje ponovno prikijudili signal 
WRB-, kl smo ga v korakih 8. 10 In 
12 odkljudill. Llnlja WRB- sedaj pri- 


Ponudbe 

za samograditelje; 

- IzdelavB paralelnih In serljsklh 
tipkovnic. oniilj za radunalnike In 
ohiilj za drugs naprave- Gordan 
Kocid. Runkova 2, 61107 Ljubljana- 
9liks. tel. (061) S5&-341 

- Podno2ja za integrirana vazja: 
Franc Snedic. Koroika 82. 64290 
TrZid, tel. (064) 50-382. 


haja na pomnlino polje neposredno 
iz ojadevalca U62. kl pa Ima ns voijo 
$e ved kot dovolj energljs za dodsl- 
no krmllienje osmih pomnllnlh ele- 

Iz alektndne sheme radunalnika 
(slika 3) vidlmo. da je labor ene od 
atlrin pomnllnlh bank Izveden z akti- 
vBCljo ana od dtlrlh krmllnlh llnlj RA- 
SO - RAS3. V nsalednjlh korsklh 
moramo te itirl llnlja zdruilll v eno 
samo. To najlaZe storlmo z elemen- 
tom 74638. kl ga uporabimo name- 
sto elements 74LSOO. 

15. Na poziciji alemenia U52 po- 
veiemo noiice 3. 6. 8 In 11. To je 
tako Imenovana o2ldana OR funkcl- 
|a [Wired or). Zaradi tab povezav se 
vse aktlvacije krmllnlh llnlj RASO - 
RAS3 stekajo h krmllnl no2lcl RAS 
dinamidnega pomnlinega polja. 

16. Kerje element 74638 tlpaod- 
prti kolektor (open collectar out- 
put). je Ireba krmlino linijo RAS 8e 
zakijuditl z uporom na +5V. To sto- 
rimo pod elementom U46. tako da 
prek upora 150 ohmov pove2emo 
no2lci4ln8. 

17. Na pozicljl U52 zamenjemo 
element 741600 z elementom 74838 
In vstavimo dinamidne pomnlllke 64 
K X 1. To je vse. Prikijudimo naF«jal- 
no napetost In aistem mora o2ivetl. 
6a nl (zaslon monltorja je popisan z 
oglatimi drkami O In Ovopidji). smo 
zagotovo naredlll napako v kakdnl 
od prejSnjin todk. Ponovno preveri- 
mo vse korake In Izmerlmo napajal- 
ne napelosti. Po potrebi z oscllo- 
ekopom preverlmo. all signal! na 01- 
namidnlh pomnilnikih zadoddajo 



statidmm in dlnamldnlm pogojem 
krmlljenja. Podatke lahko prebarele 
v prirodnikth za dinamidne pomnil- 
nike all pa el te encstavno ogledate 
V mavrici 48 K. 6e so vam dogaja. da 
elstem deluje. vandar dez das zaspi. 
je vsaj eden od vstavtjenlh dinamld- 
nlh pomnllnikov tak. da zshlsva 
osembltno osveZevanje (256 ciklov). 


ODCOVORINA 

VPRAilllflA 

Najprej odgovsrjamo Vlnku Pnia- 
nlku Iz Ljubliane: 

- Z vezjem 1771 lahko krmitimo 
8. 5 In 3-paldne diske enojne gosto- 
te zapisa (FM). eno sli dvostranske. 
Ze dvojno gostoto zapisa (MFM) 
moramo uporabitl vezja dru2lne 
279X. Sodasno krmlljenje 8 In 5- 
paldnih diskov lahko Izvedwno z 
vezji 279X programsko. pn vezju 
1771 pa si moramo pomagati s tri- 
kom V matenalni opremi. Ved o tern 

V nsslednji itevilkl Mojega mIKra. 

- R3 = 75 K, R4 = 68 K. RS = 68 K 

- Zamenjavo 4116 z4164 si oglej 

V tej Mevilki. 


pomnilnik jenarejan izdinamidni- 
ml pomnliniki 256 K. 

- instalaciis operacljakega sisie- 
ma CP/M bo narajena po naradilu. v 
vseh mo2nlh komblnacljah 8. S In 3- 
paldnih diskov. vkJjudno z RAM dP 
skom. DIakovnI pogon TEAC SSg 
smo priporodlll zalo. ker je logidno 
skiaden z 6 in 5-paldnimi diski. 

- Diskelns pogone prikljudujemo 
v lako imenovani verigi (daisy cha- 
in). Plodat kabel se na eni strani 
pove2e s ploido. nanj pa se sdsnejo 
koneklorji za priklop pogonov. 

- Senjsko tlpkovnlco (IBM all 
kakino drugo) pnkijudimo na anega 
od Oban serljeklh kanalov z manjio 

' vneki opremi 
lO depisall. 

'in stavkov ja 


Zorana Ovdina iz BeograOa zanitna. 
kollko stana calotan radunalnik 
MM6. PoglBjmo prlbli2no oceno’ 
osnovni kompolel (48.000 din). CMP 
2.2 In Instalacija (30.000) (samo in- 
stsiaclja 10.000). tipkovnica 

(150-200 DM), usmemik (150-200 
OM). Intagrirana vezja. podno2)iL 
uporl. kondanzatorji. konekratorji 
(W.0<X9 din), diekovni pogon (150 
funlov). monitor (140 000 Mr), ohiiia 
(?). Preradunanovdinarje: pribli2no 
300.000 din. To |a samo ocena. od 
akega posemeznika pa ja or* 
...... ... -^tem V r» 

neoeiSB mnovenwid fz Mostsrja 
zanima. katen diekovni pogon ae 
nam zdl najpnmarnejil.-Kar v piamu 
Izra2a Zeljo po skladnosti s stan- 
dardnlm lormalom CP/M. pradlaga- 
mo 6-paldni pogon 6SSD all 08^ 


bont Koponc iz cagreoa sprssu- 
je za prodajslcea radunalnikov v tu- 
jini po alslamj -naredi si sam-. Zelo 
veliko jin ja. naibolje. da praberai 
kak$en novejii izvod revlj Elektor. 
Byte all MC. Tako narejani radunal- 
nlki so brez Izjame dra2jl kot podob- 
ni tovarniSko narejeni sistemi. 

Martinu Junks^u vaija poziv. naj 
nas pokhde ob sredah od 20. do 
21.30 NA STEVILKO 319-798. 


15 


IZ VS/jKDftWIE PRAKSE 


Dobra resitev 
je preprosta resitev 


PETER MIRKOVI6 


HBO V tovarni spozna|o, da da- 
■Tlavcl za stroji ne morejo 
A^BdS'vanii tollko dohodka. koll- 
kor ga spoizi iz rok niihovl adminl- 
stracljl, kl se izguMja v laslnih papir- 
iih, ker zamuia z ureianiam radunov, 
vpisovanjem in iskaniem narofiil, za- 
log ltd., zadno razmiSliati. da bi si 
poslovanie uradili z radunalniki. Ka- 
ko, katero opramo kupitl? Ma ta obl- 
daina upra&ania ponuia palate od- 
govorov paleta zaslopstev tu|lh tlrm 
prl nas. PravilneiSe prvo veraSanje 
pa Dl bile: kakine nai bode radunal- 
niike reiltve, da bode oskrbovania 
z informaciiaml. tok In ebdalava pe- 
datov naiboljdi za svoje specilidita 
potrebe? Tu le konkurenca (dobrih) 
odgovorov oZja. 

Ena mad lakinimi raSitvami ja na- 
mrad lahko •data administration-, 
sodobna deiavnost. ki si v razvitih 
driavah pndrtuia Ze deslino vsaga 
dela prl razvoju radunalnidko pod- 
prtln inrormacl|Skih sistemov. Prl 
nas pa |0 pod Imenom -upravlianje 
podatkov- uporabliajo le v nekata- 
rih delovnih organizadijah. ki se na 
tu|lh trgih - k|er ponudnlka vse po- 
gosteia ne obravnavaio resno. de 
ponudbe ne pide z radunalnikom - 
ne pojavliajo same obdasno. 

Gre za povsem drugadsn pristop. 
kot smo ga (bill) vajenl v nadi praksi. 
Naibolj razdirjen je bil tudi v svetu 
donedavna (pred denimo osmimi le- 
ti) -fynkcionalni pnstop-, prr kata- 
ram so prl postavljanju radunalni- 
dkega sistema naiprei dolodlli. kaj je 
-izhod- oziroma kaj na| bi radunal- 
nisko obdelovali: nato so detiniratl 
vhodne podatke in lunkcije. ki pove- 
zuje ano z drygim. Pn novi metodo- 
logijl s -podatkovnim pristopom- 
pa imajo prednost - podatkl: vse 
izhaja Iz tega, da podatek obstaia. 
ne glede na to, kako nai bi ga upora- 



Fornirad 

IMPORT-EXPORT 

TRST 

raCunalnIki najboijsih znamk - 
hardware - STROJNA OPREMA 
dodatna oprema - software PROGRAMSKA OPREMA 

SINCLAIR - COMMODORE 


ul. PICCARD1 1/1 - tel. 728294 
UL. CONTI 9 - tel. 733332 


naprave CB 

antene CB-RTV 

deli in dodatna oprema 

MIDLAND - PRESIDENT - RCP... 



16 



raiunatnikom ali brez njega) Med 
risaniem naj bt oapraviii vs« leiave 



Nato sledi dolobavanie O'lmaniih 
kljutev. Gre za podatke z najmani 

Ko analitiki zberejo v$a p09lede 

Zevati mehurdne alike; la poslopeK 
imanuieio -kanonska sinleza-. re- 
zjltal pa •logiini model podalkov- 
Ta rezjital zdruZevanja znova pre- 
veriap pn koncnih uporabnikih. V 
logibem modelu moraio uporabniki 
najli svoie poglede. ie pa ima|o pri- 
pombe. le kaipada leba pop'avliali 
alike To ponaWa;o, dokler model ne 
zadovolji vseb njihovin zabtev. 


maino grjpirane podalke Skopine 
podatkov. ki ae grupirajo okrog pri- 
marmn kljudev. uporabijo kot siav- 
ke V dalDlekah. Poudanti vel|a. da la 

ve med podatki. zato ni o0»^ od 
kalerekoli aplikacijs ali programske 
oziroma atroine opreme 

S tako zaalavljenim logitnim mo- 
delom podatkov (ki ie v biatvu rela- 
ciiaki) lahko oblikjjemo katerokoli 
vrato podalkovne baze tako nierar- 
hidno kot mreZno: delo le enoslav- 
no. Tjdi kaane|$i prenod od ene vr- 
ate podalkovne baze do druge le 
laz|i. hkrati pa le preprosle/te tudi 

Logiden model le osnova za grad- 
njo same liziine baze podatkov. 
rjen izgied pa je odviaen od razpo- 
loil|ive programske oprento za 
opravlianie baze podatkov Ta mo- 
del le Ibdi osnova za razvoj posa- 
meznih radunalniSkin obdelav ki |in 
z ze omenienimi orodji. ta orodja se 
V svelj (in pri ras) pospeieno razvi- 
ie|0. lahko zelo pribliZamo samim 
jporabnikom In kar le zelo po- 
membno: tako imaio uporabniki 
molnost. da izredno nitro pridejo 
do odgovorov na vnaprei nepredvi- 
dene informaci)ske zahteve v po- 
slovnem odlodanju. 

Gistven je torsi Orugacen pnstop. 
Sale pri takSnem nadinu resevanje 
raSunalniiko podprte mlormalike 
radunalnik m ved draga zadeva (be- 
ri: igraca). lemved naprava. ki 
zman|5u|e proizvodne stroSke 



litlitlitiGODD 

lllWIofiDDDD 

litlitBitiEMiSil 


COMPUTER SHOP 


najveCja IZBIRA V naSi dezeli 

PO NAJUGODNEJdlH CENAH 
VKUUCbNO TEHNIGNI SERVIS 


Dolly: IBM/XT Compatible (tudi v kitu) SINCLAIR SPECTRUM 48 Kb in 16 Q.S-. 

PLUS - SPECTRAVIDEO 728 MSX - ENTERPRISE - AMSTRAD CPC 464 - COMMO- 
DORE 64-16-PLUS 4 


Tiskaljiiki - Programska oprema (software) - drug! razliCni pnpomodki, ki jih lahko 
uporabite pri va^m radunalniku 


UL. P. RETI 6. TRST, tel. 040/61602 


17 



PROCMMSKl lEZIKl, 


Microsoftov basic 


VOJISLAV DO^EN 
DftAGAN NEDEUKOVIC 


naizanlmiveiiin mo^nostl. 
jih Donuja aislem CP/M, le 
S4^P0raba Microsoflovega basi* 

lovnem gozdu raznih dialaxtov. \e 
O'l naa male znan, ker ga pri nas 
najbol) razSirjena raPunalnika, 
apectriim in C-64 nimata vdelanega. 

Seveda mora bill takoj lasno, da 
CP/M ne podpira znafiilnosti C 64, 
pradvsem zvoka in gralike, da o 
Skralih na govonmo. (Vzrok je v 
tern, da mora delovati v razliinlh 
slro|lh ) Teoraliino ja to mogoie. 
vendar bi to prepustlla iarovnikom 
airoinega programirania, V navodi- 
lih ni namrei nlkjer do konca pojas- 
n;eno, od kod dala Z 80, od kod pa 
6510. Poakjialasva s atandardnimi 
commodorjBviml poki, vandar sva 


rasetiraniu samp ia enkral nalozlti 
siatam CP/M. 

Za zatetek dela z Mleroaotlovim 
baaicom so potrebne tn diskete (all 
Ova dvoatranski). Na originaini dl- 

grami: 

MBASIC.COM BASCOM.COM 
BASLIB.REL BRJN.COM 
BCLOAO LINK.COM 

Koristno je uporabljatl tri delovne 
diskelo. kar disketna enota VC 1541 
nima zadoslne kapaciteta. Na pivl 
diskeli nai bosU samo datoleki 
MBASIC In SYSTEM TRACK. Kopi- 
ranie bo naihitrejSe, £e s progra- 
mom FCOPY2.2 skopiramo vso di- 
sketo, nato pa odvedne zapisa izbri- 
iemo. Na drugl diskaii naj bo preva- 
lalnik (compiler): SASCOM, BA- 
SLIfi. LINK in BCLOAO. Siadn)ega 
je Ireba v urejei/alnlku (edllorju) prl- 
^goditi sislamu. Odtipkalta TYPE 
BCLOAO. Izpisatl se mora: 

♦ 4000 [Program load address) 
JA:,B:,C:,etc., or: for default) 

TO je Ireba v urejevalniku popravlti 


lOramo v 8CL0AI 


Tl podatki bodo aporoilll linkerju 
da se program vplauje na S600( 
(shka 2) In da je BRUN modul na/ 
diaketi.se pravi na tisti kot pro 
gram. Ce uporabljamo dve Oisket 
ni enoti, imamo lanko na eni pro 
grama, na drug/ [ 
tern primeru rr ■ 
vtipkati B: 

Na tretji disketl imamo tahk 
koniane in zlinkane program/ 
poleg n|ih pa le BRUN in SYSTEI 
TRACKS. BRUN vsebuje vae, ki 
mora biti v radunalniku, da lahk 
prevedeni programi delujejo. C 
en program klifie drugega a CH/ 
IN se BRUN ne nalaga Se enkra 

^8) lahko zafinemo delat 
SploSnl postopek za krelranj 


prevedenega programa v baslcu 
|e naslednil: naloZImo interpreter 
(MBASIC) in v njem napiSemo in 
testiramo program. Interpreter 
sprejme tudi programe, napisane 
V ED in Wordataru. OStevil£en|e 
vrsllc ni nujno, razen tistih, v kata- 
re skademo z GOTO in $ podobni- 
mi ukazi. S lem sicer izgubimo 
moZnost, da bi sproti testirali pro- 
gram, vender prevaianje lakega 
programa da oOjektivno kodo, ki 
je optimizirana po Olokih (na pri- 
mer cele zanke}. To pospeSi izva- 
janje programa. Kondan program 
shranimo na disketo s SAVE, nato 
pa ga $ PIP presnamemo na di- 
sketo s prevajalnikom. Po preva- 
janiu dobimo REL datoteko, kl ne 


pa prevajalnik ne more optlmlzi- 
rati programa. Program postane 
daljdi in podasne|5i. /d pomeni 
DEBUG (popravijanje napak): 
brez te kretnice $e TRON In 
THOFF ne prevedeta. Tudi v tern 
primeru dobimo daljdi in podas- 
nejdi program, kl pomni tudi dte- 
vilke vrstic (da vemo, kje je priSlo 
do napake), preverja prekoraditve 
(overflow), indeksl morajo biti v 
danem obsegu in ukazi RETURN 
morajo imeti svo| GOSUB. 

/C izkiapija preverjanje Stevllk 
vrstic. /z bo dal listing asembler- 
Skih ukazov za Z 80, Sicer pa izpi- 
suie ukazea za 8060. /n izkijudi 
asemblerski tekst iz lislinga. /% 
vse nize v narekovaiih spravi v 


V m e s n i K i .r4r 

s tr i_n g i 1 1 1 

r3 0 d a tT j“ r 
program 

|sp_r_em_e_n_l 

i menovan i COMMON 
blanKo COMMON 




hn . 


i f n i Cn i 


(16Kb) 


moduC 


CPM ve K to r J i 


URH SPOMINF) 


v^BCLORD 
I Inas Lov 
> BRUN.COM 


DNO SPQMINfl 


Raapodela memorl)e za vreme 
izvodenla kompa|llranog 
programa na bilo kom CP/M 
uradaju. 


vsebuje absolutnih naslovov In si- 
stemskin podprogramov. Za to 
poskrbi program LINK, ki nam da 
COM datoteko. To je prevedeni 
program, ki ga lahko klldemo na- 
ravnost iz CP/M in ga ni ved mo- 
gode spreminjati (na Zalost nadlh 
piratov). 

Prevaianje; vditamo BASCOM 
In V niem izvrSimo ukaz 

— ime 

To je le osnovna oblika. Do 
opeij pridemo z uporabo 1 . 1 , kret- 
nic. Na primer, obatoj rutin za ob- 
delavo napak moramo najavltl pri 
prevajaniu s kretnico za imenom 
izvornega programa. Kretnica je / 
(znak skozi). ki mu sledi drka. la 
uporabimo. de obravnavanie na- 
pak kondamo z RESUME n (nada- 
Ijevanje v vrstici n), lx pa, de kon- 
damo Z RESUME. RESUME NEXT 
all RESUME 0. To nam omogoda 
dobro obravnavanje napak, zato 


datoteko REL namesto v RAM. 
Tako postane program, ki izpisuie 
dolga navodlla, dost! krajSi. Pri 
izvajanju bere radunainik le nize z 
diskete in jih spravi v RAM. tako 
lahko vseeno zmanjka proslora v 
hitrem pomnilniku. 

Najbolj zapletena oblika ukaza 
V prevajalniku je: 

objdat, listdat = izvoma 

0D|dat je Ime REL datoleka. ki jo 
bomo kreirali, listdat ja Ime dalote- 
ke, ki ima ob vsakl vrstici baslca. 
Phkljudek asemblerski listing. Izvor- 
na pa le dodoleka ASCII, napisana v 
mierpreterju all ure|evalnlku. Krajda 

liS™ 

Linker klldemo z LINK. Ko se v£l- 
la, napite • In daka ukaz. Ukaz lah- 
ko dodamo kar kllcu pfograma; 

LIK Ime. Ime/n/e 

Sinlaksa krotnic |e taka kot pri 
prevajalniku, kar je tudi edina po- 
dobnost. Prvo -Ime- bo ime dole Ic- 
ke COM, drugo pa je Ime datoteke 
REL. kl je le na disketl. 


Kretnice llnkarja: 

/r - reset. Uporabljamo ga za iz- 
praznltev linkena. reermo £e vdita- 
mo napadno datoteko. Vmiteve v 

/e/9 - izhodlzIinkerja.Siepride- 
mo V CP/M, s /9 pa V pravkar zlinkani 
program. 

In - dotoieka COM bo shranjena 
na disk. Tako bo ukaz LINK TESTA 
TESTB/N/Q poiskal TESTA REL. 
usivahl TESTS. COM. ts program 
shranll na disk >n ga tudi takoi iz- 
vedel. 


(X bo skreiral tudi SestnaistiSko 
datoteko v Inteiovem formatu (kdo 
ve, zaka) lahko to uporabimo). 

iabelami In drugimi definicijami. po- 
trsbnlmi za debugger Digital Rese- 
archa in za programa SID In ZSID. 


Med naborom ukazov, ki ga poz- 
na Interpreter, in tistim. ki ga pozna 
prevajalnik. so razlike. Prev^nik 
ne pozna ukazov AUTO, CLOAO. 
eSAVE (za dalo a kaselofonom). 
CONT, DELETE, ERASE. EDIT, SA- 
VE, LOAD, MERGE, LIST, LUST, 
NEW. RENUM. MERGE doseZemo z 
ukazom%INCLUDE. izvorni tekst se 
vslavi pn grevaianiu in ne pn izvaja- 
nju. Prevajalnik tudi zahtava. da so 
ukazi za dodeljevanje pomnilnlka. 
kot so COMMON. DIM. FIELD. DE- 
FINT, DEFSTR, DEFSNG In 
OEFDBL, na zadatku programs. 
Ukazi OEF implicitno oznaduiajo 
vse spremenl|lvke, ki se zadnejo s 
podano drko. Na primer: DEFDBL W 
pomeni, da so vse spremenljivke na 
W dolga 8 bytov. Znaka • na koncu 
ni treba pisati. To je podobno ukazu 
IMPLICIT V fortranu. 


DIM ima lahko kot indeks to celo 
Stevilo. Ce sa Indeksirana spremen- 
ijlvka prikaZe v programu pred uka- 
zom DIM, dobi slandardno dlmenzi- 
jo 10. DIM pa bo sporodli napako 
'Array already dimensioned-. Tabe- 
la Ima lahko najved 255 drmenzij. 
vrednost indeksa pa ja lahko najved 
32767. Spodnja maja indeksov le 0. 
z ukazom OPTION BASE 1 pa jo 
iahko spramenimo v 1 all nazai v 0. 
Skok V zanko FOR-NEXT da pri pre- 
vedenem programu nepredvidene 
razultate. Vrstice REM se ne preva- 
jajo. HUN lahko kllde prevedene 
programe na disku, ne glade na je- 
zik. V katerem so bill napisani. Funk- 
cljs USR ne prenada parametrov. ra- 
zen da sami ne sprogramiramo rub- 
ne, kl jih bo naZIa Prostor za stroj- 
no kodo lahko rezerviremo z znia- 
njam naslova v BOLORO all pa kako 
shranimo na disk in |o klldemo t 
CALL. Zanke FOR-NEXT in WHILE- 
WEND morajo biti gnezdene, sicer 
se lahko zgodi karkoll. Uporabo ce- 
toZtevildn^a parametra zanke naj- 
topleie priporodamo. ker lahko po- 
speZi izvaianie tudi za faktor 30. 


Interpreter Iz CP/M vditamo pre- 
prosto tako. da odtlpkamo MBASIC. 
ko se vdita. izpiie sporodilo, kl se 
konda: -...16502 Bytes tree. OK- 
KskZen le interpreter? Pnmeriava s 
standardnim commodorjevim all 
spectrumovim basicom je smeina. 

radi praktidnih razlogov. Ureteval- 
nik je vrstidnl In sgominia na Hisol- 
tovvega v Dsvpacu In Pascalu za 
spectrum (kdo je koga kopiral?). 


Obsujajo uKazI AUTO. RENUM. DE- 
LETE in EDIT. Slednji ima ukaze za 
vrivanie llnsert). briaanje (delete), 
3, Iznidenie (kill) It ' ^ 


zadnemo z ukazom EDIT n. 6e pro- 
gram pri izvaiartju v vrsllcl najde 
napako, avtomatsko preide v uraja- 
nje te vrstice. Kurzor premlkamo v 

inst'del. Orko pod kufzorjem zbrlie- 
mo s tipko D, besedo za kurzoriem 
pa a tipko K. Tekst vrivamo pod kjr- 
zoriem (tipka I) all na koncu vrstice 
(X). Iz insertnega nadina pridemo z 
RETURN, s eimar tudi preklnemo 
ureianje. ah s tipko ESCAPE (prI 
commodorju v resnici cl/home). V 
LIST, EDfT, DELETE in AUTO lahko 
namesto n napiiemo piko. kar po- 


Drugl ukazi s CTRL: A - ureianje 
vrstice. kl jo vtipkavamo: C - prekl- 
re program: H - brlSe do konca 
vrstice; I - tabulator na naslednjo 
pozicijo (vsaka osma kolona): 0 - 
prekine all nadaljuje izpis. ns pa tu- 
di Izvajanje programs: S/Q - ustavl 
all nadaljuje Izvaianje programu: U 

- zbriievrstico, kl jo vtipkavamo. Q 

- ka2e na Izvir baaica Iz sistemov z 
dodeljevaniem Casa (lime-snaring), 
kl so imeli teleprinterske terminale: 
zazvonitl bi moral zvonCek. Posku- 
site. Ce delate s commodorjem, sa 



nju niti to na ^maga. kar sa takral 
ukazi DIM vsi Izvedsio pred prevaja- 
njem ukazov. prostor znanje pa is 
staino prihranjen v prevsdertem 
programu. 

PRINT USING jezelo moCan ukaz. 
Presega celo (ormatrte zmoZitosd 
cobola. Navodilo za njegovo upora- 
bo ima Stirinaist toCk. 

RANDOMIZE lahko uporablitra tu- 

poKaZe. da ta basic nr rrafnenjen 
igranju. Obvezno sa ustavi in CaJia. 
da uporabnik odtjpka •SEED*. Pod 
tflmi pogoji V igri ni presaneCenj. 

-ko tudI RUN -pro- 

pndamo Iz enega 
jgega, kl se naloZr z 
■e. Spremenl|ivke se 


RUN 


seveda unIClio. .. k— 
gram*. R doseZemo. da vse datota- 
ke ostanaio odprte. Tega ne more- 
mo po£eli V prevedenem programu. 


prevajartje programov v 


programu. v prevajalniku pa zado- 
stuje, da sU dolZIni COMMON bloka 
In obmoejs za posamezns spremen- 
Ijlvke snakl. Celo za tips spremen- 
Ijlvk nl treba skrbeti, take da se ver- 
jetno lahko vse obmodje COMMON 


ja dolZIna je 2S5 znakov), cela Ste- 
vlla s %, Ztirlbytna Stevlla. pred- 
slavljena v plavajodl veilcl si (all 
braz tega). In osembytna Stevlla v 
plavajoii vejici z * na koncu - 
dvajna nataninoat. Konstante so 
lahko nlzl v narekovajlh, Stevlla v 
enem od treh lormatov in dvobyt- 
na Stevila v SestnajstlSkem all 
osmISkem zaplsu, na primer 
&H03ft all &03491. Spremenljlvk 
nl treba naprej deflnlratl, njihova 
vrednost je avtomatsko 0, nizi pa 
Imajo dolZIno 0. Stevlla dvojne 
natan&nosti imajo ved kot 8 clfer 
all obllko 1.234012 (obidajno je 
1.234E12) all # na koncu: 
134S6.*. 

V medanih izrazlh se tipl vedno 
pretvarjajo v najbolj zapletenega. 
ta pa se pri prlrejanju prilagodi 
tipu soremenijivke. So tudi tunk- 
> pietvarjanje dtevil: CDBL 
tanl V itevllo dvojne na- 
tanditosti). CINT, CSNQ, ASC, 
CHRS, MKIS. MKDS, MKSS, CVI, 
CVS, CVO. FIX, HEXS. OCTS, 
LEN, INT. VAL je tak kot pri com- 
modorju, saj preivarja same nize, 
kl so sestavijenl Iz StevUk Izrazov 
ne more pretvarjatl (spectrum jih 
lahko), predvsem zato. ker je to 
nemogode prevesti (komplilratl); 
potrebovaii bi vaa pravlla za Izra- 
dunavanje izrazov. imena spre- 
menljivk (kl jlh prevajalnik ne 
ohrani) in $e marsikaj. Pri deljenju 
z nidio se program ne ustavl, pad 
pa samo IzpiSe opozorllo: rezuliat 


je radunalnikova verzija neskond- 
nega all minus neskondnega. 

Vrednost, kl pomeni •resold- - - v . . 

no,-je-1.vredno8tza.nere8ni6- vm^n. pornn.lnik za daloteko z 
no- pa 0. Logidne operaeije dele- nakljudnim dostopom. Nama ss to 
jo s eellml Stevili bit za bltom. Na oosieciio. 
primer 10 OR 7 = is, 2S4 XDR 3 - 
253 itO. Obstajajo tudi AND. NOT. 

IMP (impllkacija) in EQU (ekvlva- 
lenca). Realna itevila se najprej 
pretvorijo V cela, de je to mogode. 

Operaeije z nlzl so spajanje s + 

(do dolZIne 2S5 znakov), primerja- 


.,o.j„w»tl spremenljlvk x 
TRONTTROFF pomeni TRA<^ OIV 
iff. Ko ga vkljudlmo. TRACE na zs- 
ionu izplsuie Stevilke izvajanih vr- 
stlc. S premiSljemm vstavljaniem 
ukazov PRINT lahko natandno slsdi- 
mo delu programs. 

Konlrolne slruKture: FOR- 

...N0a, ON. ..GOTO, ON. ..GO- ♦ 


posebne funkclje MIOS, LEFTS. 
RIGHTS, INSTR, SPACES, STRS, 
STRINGS. MIDS je funkeija, toda 
kot ukaz dodell vrednost podnizu 
nekega nize, podobno kot LET 
aS(k TO y) = pii spectrumu. 


funkclje (sgr, sin, 
cos, log, exp ltd.] delajo v itlribyt- 
nem formatu. Dvojna natandnost ja 


Seznam napak, kl se lal 




napako. M sploh 
reba 
(mi- 


kromehko fabriko) - m 
tarn vedell, za ka| gre. 

VaZnejSI ukazi. kl nlso 

CALL - Pokllda podprogram z di- 
sks In prenssa paramsire. Tako 
Imamo lahko na dlsku calo knjiini- 
co prevedanlh podprogramov, kl jIh 
klldemo Iz razlidnih programov. 
Vseeno ja. v kakSnem jsziku je pod- 


da so formatl spremenljlvk en . 
nam omogodajo standardnl fortran 
in strojnl program! lastne tzdelave. 
OIAIN - radunalnlk zadne Izvaja- 


ug program s pr 
Iz lekodega programs. 
'MMON - usNarl obmo 
Ip preneels s CHAIN. V 


PRODAJAMO 
RACUNALNIKE 
PO IZVOZNIH CENAH 

SINCLAIR SPECTRUM 16 K 
SINCLAIR SPECTRUM 48 K 
SINCLAIR SPECTRUM 48 K PLUS 
COMMODORE 64 
COMMODORE C-16 
COMMODORE PLUS 4 


Periferna opreme za commodore: kauetnik PM- 
C16, poaon za gibki disk 1541 

Barvm risalnik 1520. tiskalnik MPS 801-MPS 803 
Igralna palica 

rer'ferna oprerra za Sinclair speclrum: micro- 
drive, interface 1. liskalnik seikosha GP-500A, 
igralna palica s Kempstonovim vmpsmkom 


METROMARKET. 

Ul. F FilZi 4, tel. 993940.'631064 993940'6eB4i 
TRST 

(iENERALTECNICA. 

■“•g S. Anionio 6, tel 993940'62'30, THS7 


Moj miliro 1 9 



PROCRAMSKI lEZIKI. 


SUB, WHILE... WEND. ON ERROR 
GOTO, RESUME (vrnitev (z podprO' 
grama za oPdelavo napatc), IF. ..T- 
HEN. .ELSE. Odtrro mar|kaio pro- 
csdure, samp DEF FN je. MImogre- 
da. GOTO skaEe samo v oOstojade 

Dalo z diskom: KILL, LOAD, SA- 
VE, MERGE, NAMEAS, OPEN, CLO- 
SE. LahKo jporebimo tudi SAVE 
-ime-, P, s dimer zaSdilimo pro- 
gram pred llstaniem in pregreia- 
njem Datoteke so latiko sekvendne. 
za ukaze INPUT* )ih odpremo z 
OPEN -I., #1. -daloteka-, za 
PRINT* in WHITE* pa 2 OPEN 
-0*. Lahko so tudi z nakijudnim 
dostopom (random), ki jin odpremo 
z OPEN -R. . . . Razllka ;e v lem, da 
imajo lahko sekvendne datoteke za- 
pise z razlldnimi dolZInami, kl jTh 
lahko beremo/vpisujemo samo ze- 
poredno. Nakijudne datoteke imajo 
zapise slalne doldine. zato pa jih 
lahko beremo v poliubnem vrstnem 


ljudnim dostopom. Na primer’ FI- 
ELD *5, 10 AS TRS, 22 AS BBYS 
pomeni, da bo Imela nakijudna 
daioteka zapise. dolge 42 bytov. 
20 bo rezervlranih za TRS. 22 pa 
za BBYS. ZaplBUjemo lahko samo 
hize, na voijo pa so funkcije MKI$, 
MKSS in UKDS. ki pretvariajo vse 
tri tipe dievll v nize, dolge dva, 
atiri all osem znaKov. Obratne 
funkcije so CVI. CVS In CVD. Z 
diskav FIELD preberemo en zapis 
z GET, na disk pa ga zapiaemo s 
PUT. V FIELD zapiSemo niz z 
LSET all REST, odvisno od tega, 
air hodemo levo all desnd porev- 
navanje. To je pomembno, ker $e 
na drugi strani dopoinjuje a pre- 
sledkl all seka. de ni take dolZIne 
kot polje, kl mu te dodeljeno. 
Funkcija EOF pri branju sporadi 
konec datoteke (End Of File). 

Hekerska folkidra: DEF USR n 
' n=0-9 omogoda definiranje 
deselih tunkclj USR: argumenti 
se prenaSajo tako, da je naslov 
prvega v registry HL. drugega v 
OE In zadetka bloke drugih v BC. 

OUT. POKE (na 2alost samo kla- 
sjden, 0-255, ni mogode pokati 
nizov kot V Pascalu all Beta 6a- 
sicu). 

PEEK(I), INP(i) vme byte z na- 
slova porta i. 

VAHPTR je tako lepa lunkcija, 
da so jo vdelali celo v- galaKsijo. 
Vrne naslov prvega byta spremen- 
ijivka all vmesnega pomnilnika za 
daioteko na disku. 

WAIT a, 0, c daka, da s porta a 
pride vrednost b AND e. To pome- 
ni. da se vrednost aeSleje (AND) s 
c in primerja z b. Utogne sezgodi- 
ti, da naredimo mrtvo zanko, ven- 
der |e to pripraven naSIn za komu- 
nikacijo s perifernimi enolami. 

FRE(O) vme itevilo prostih by- 
tov. FRE (-.) pa to naredi 5ele po 
vellkom pospravljanju nizov (gar- 
bage collection), ki lahko traja tu- 
di nekaj minul. 


20 ii 


Riikro 


Jenkiji 

so napisali basic 
za atari 520 ST 





DEFINT i-n 

definirs soremenlfivKe z imenl i. 
j, k, m. n kot celoStevilske. 

Seveda lanko dimenzioniramo 
tudi poija Stevil. Moinosti sta dve. 
Prvi element Ima lanko indeks 0 
all 1. PrI ST je to mogo£e doloditi 
s posabnlm ukazom Naslov pol|a 
all navadne spremenljivke poiSte 
funkoia VARPTR. 

Kontrolne strukture so baziine. 
FOR-NEXT, WHILE-WENO. IF- 
THEN-ELSE, pa seveda GOTO. 
GOSUB, ON GOTO. ON GOSUB in 
celo OEFFN vrstline lunkcite. Da 
zmeda le ne bi biia prevetika. lan- 
ko damo vtsllcl Ime. npr.: 

10 zaietek: 

20 ... program 
30 GOTO zaietek 

Tako pisane zanke so nekaj ma- 
lega podasneiie od obiCaimn. 
Ogrodie basica za ST je torej do- 
kaj obifiaino. podobno vsem ne- 
ambictoznlm lnterpreter)em za 
basic. 

ON ERROR obstaja v najpre- 
prostejil varlanti. Ge se zgodi na- 
paka, gre program na poOpro- 
gram. kl bodlsl poskuSa ponovno. 
nadaljuie v naaledntem stavku ali 
skoil 4lslo kam drugam. PastI, 
kot ilh lahko nastavtiamo v GW 


VhodAzbod 

Vhod/lzhod (Inpirt/outpirt) ni or- 
ganizlran lako pregledno, kot smo 
vaieni npr. od Sindaira. Z OPEN se 
odplrajo samo datoleke i^a disku. 
Iznod na tiskalnik. modem. MICH in 
zaslon uravnavajo posebnl slavfci. 
PRINT le za zaslon. LPRINT za u- 
skalnik In PRINT* zadisk. Podobno 
dels WRITE. Vsi dopuibajo uporabo 
tormatnega niza (USING). INPUT ne 

10 INPUT -Element •; (n);. 

Prav (ako i>e dovoll vnaiati imen 
spremenlilvk. kar je pri nekaterih ta- 
iunalnikih samoumevno. Zato pa 
sam od sebe napi$e vpraSar in dovo- 
ll vei podalkov lodevati z veiicami. 
Pozicijo pisalne glavs sporoealunk- 
olja POS (za zaslon) oz. LPOS (za 
tiskalnik). Sirino doloiimo z uka- 
zom WIDTH. 

Delo z datotskami le btii dogna- 
no (kot prispectrumu). ne tako kot v 
MS basicu za PC. Daloteke so lahko 
sekvenbne. namenfane branju, da- 
loteke z nakljuinlm dostopom za 
branje in prsanje ter seKven£ne da- 
toteke samo za pisanje Ob uKazu 
OPEN dafiniramo tudi dolZino zapi- 
sa (record), z ukazom FIELD pa raz- 
delitev zapisa na polja. npr.: 

10 OPEN -R-,*1,.NASLOVI-.100 
20 FIELD *1:10 as imeS. 10 as 
prllmek5,30asuiicaS... 

30 INPUT IlmeS.IpnImeKS. 

40 LSET lmeS=iimeS;ulicaS= 
MPirr'tfl.Z 

V vrstici 10 smo odprii datoie- 
ko, V 20 dallnirall obliko zapisa. v . 
30 vstavili podatke. v 40 zapisali * 

Mejmikro 21 



KOTICEK Zft HEKERIE, 


Program Fast Circle 


SR8ISLAV D.NESIC 


H Barjstno vas je v6aslh Jezllo, ker spectrum kro2nice ne rise nekollko 
m#hitreie. V£asin to niti nl pomembno. so pa primeri, v kalshh je hitro 
risanie kroinics $e kako vaino. AlgorKem, na osnovi katsrega le 
napisan ta program, ne uporabija ttigonomelriPnih funkclj SIN In COS, 
zaradi lega je bistveno hlirejji od slardardnega programs Iz roma (prtbli2no 
9-krat), 

Algoritem sloni na lastnosti kroZnIce: 

Yr,2=flAZ-XA2 (PItagorov Izrek) 

Z X2 oznailmo Ra2-Xa2, z Y2 pa Ya 2, Naj X naralia od niPle. 
Poglejmo, kaj se dogaia z X2. ko se X povePa za t. 

X2:-X2-2X+1, X:=X*1 

Ker se apremenljlvka R2 zman]3uje moramo proporcronalno zmanjUti 
tudi apremenljlvke Y2, Oprosti imamo samo z cellml Stevill. zato spremen- 
Ijivke Y2nlmogo£ezmanjiatl samo tollko, da bo enaka spremenljlvklR2:Pe 
se spomnimo Pltagorovega Izreka, je spremenljivka kvadrat Stevlia Y, To 
pomeni, da bomo v trenutku, ko bo R2 maniSe od Y2. naredlli naalednie: 
Y2-Y2-2Y+1, Y:Y-1 

PrI vsakem prahodu skozi zanko se narlte S toPki, ki imajo naslednie 
koordlnale: 

(XC+X, YC+Y) (XC+X,YC-Y) (XC-X,YCtY) (XC-X,YC-Y} 

(XC+Y, YC+X) (XC+Y,YC-X) (XC-Y,YC+X) (XC-Y,YC-X) 

Spremenijivki XC In YC predstavljata koordinatl X In Y amdiSPa krotnlca. 
Risanje iraja, dokler ni Izpolnjen pogoi X>=Y, 

Predno vtipkate program v sirojnem jezlku. v besicu vtlpkeite nasladnjo 



too DEF FN C{X, Y,R).USR ORIGIN 

V programlh v baalcu In strojnem jezlku namesto 'ORIGIN- vtipkajte 
naalov. na katerem se zaPenja program v strojnem jezlku (npr. 50000), Ko 
boste ieleli narlsali krog, vtipkejie npr. ukaz: 

RANDOMIZE FN (X, Y, fl,) 

Ce nimale IzkuSenj z asamblerjem vtipkajte nasledn|l program In pazljlvo 
vnesite ttevllke Iz tabele. Zaradi kompatibilnosti s programom BETA BASIC 
le program asembllran na naslovu 50000. 



Krog lahko narlSete na dva naPma Prvi nacin: 
too DEF FN C(X,V.R)=USR 50000 
105 FOR fl=0 TO 85 STEP 5 
110 RANDOMIZE FN C(12a.a8,R) 

115 NEXTR 

PrvI naPin kllcanja lunkcije je bolj eleganten In laZjl, morda pa ni hitrejpi 
od nasladnjegai 
100 POKE 50005,128 
105 POKE 50006,88 
110 FOR R-OTOB5STEP 5 
115 POKE 50004,R 
120 RANDOMIZE USR 50087 
125 NEXT R 

6e boste Zalefl sami eksparimentlrati s programom. boste potrebovali 
neka) pomembnej&h naslovov: 

X 50002 #0352 TekoPs koordinata kroZnice X. 

Y 50003 #0353 TekoPa koordinata kroZmce Y. 

Spremlnianje tab vrednosti pred klicanjem programs v strojnem jeziku 
nima nobenega uPlnka. saj program sam poslavi zaPetne vrednosti (X>0. 
Y-RAD), med IzvrSevanjem pa to vrednosti spreminja 

RAD 50004 #C354 V to lokacljo V pomnllniku se vpiie polmer kroga. Ce 
kllcanje programs opravimo z ukazom FN, je Iretji parameter v ukazu 
polmer kroZnice. 

XC 50005 #0355 Koordinata X arediZPa kroZnice. 

YC 50006 #0356 Koordinata Y sredlSPa kroZnice. 

V ukazu FN ate to prvi in drugi parameter. 

X2 50007 #0357 V tab Stirih lokacijab v pomnllniku se shranjujejo tekoPe 
vrednosti RAD‘2-X‘2 oziroma V2. ZaPetna vrednost oben spremenljivk je 
RAO‘2. Med potekom programs sa apreminjajo. 

Y2 50008 #0359 

ENTRY 50087 #C3A7 Ce program klipemo od tega naslova. moramo pred 
tern v ualrezne lokaelje v pomnilnlku vpisati ustrezne vrednosti XC, YC in 
RAD. Med potekom programa se te vrednosti ne spreminjsjo. 

CIRCLE 50443 #C50B Naslov, od katerega kliPemo programa v strojnem 
jezlku. Pred klicanjam se v akumualtor vpISe polmer, v registrski par BC pa 
koordinatl sredlZPa kroZnice (C=X. B>V). Vseblns registrov sa ohranja. 

Ceprav program ni popoln, lepo pokate. da lahko izbirs dobrega algo- 
rltma zelo pospeii delovanje raPunalnIks Ekspenmenbrajte malo; videh 
boste, da Ima oplsani program velike prednosti pred rutino iz ROM, Peprav 
je daljSi. Na koncu prelzkusite Se naslednji program: | 

Mejmlkro 23 


KOnfcEK Zli HEKERIE 



rrr “ iJ:;: SFHS3SS— 

!;!SS£i’SS;:C“'™ 


= 


11 



PLOTXC+X, YC+Y 



PLOT XC+Y, YC+X 




PLOTXC+Y. YC-X 


I 





Kx?r-"’ 


It 





Nagradna uganka za hekerje 



S'l-TSss": 

Kodirani program je v hlpotatieram epromu 
Konliguracije 128x8 in ga lanko beramo taKola: 

!:rSK;w;i“sss2£,r 


CC, 3P, C9, EL. 7?, B9, 21, 7P, 
8E, 91, 42. 16, 03, D7, 35, 2*. 
09, 31, 56, Cl, 36, 32, 4D, S8, 
HE, 34, A5. B4, 6C, EO, 36, 45, 
PD. 11, C5. 9C, 08, .EB, 66, PI, 
AS, 48. AS. 05, 53, C4, OF. 9C, 
IF, 29, BB, BD, 00. EO, 7C, 4A, 
BE, BO, 19, C2, 07, 91, 2D, 64, 
E9, 16. 68, C4, EO, EB, 31, 24, 
'■», 4U, yv, DF, 46, E6. 39, 17, 
12, 13. D4, 05, EO, E7. 59, 25, 
48, 4B, 43, D2, 78, 10, 4D, 33, 
CO, 83, 74, 40, C9, 10, 91, Al, 
51, B3, 9C, EB, PC, 39, CE, 93, 
2B, C7, 74. 40, C9, 10. 91, Al, 
51, B3, 90, EB, PC, 39, CE, 93. 




Hltewo S C -64 ( 8 L 


Racunalniska animacija 


flOBERTSHAKA 


V preiinji ilevllkl smo govonil 
0 mnollcl gtbljlvlh sll£ic. kl 
nam )lh omogo£a|o raslrgke 
prakinitve, vandar ntsmo nail! na£i- 
na, Kako bl jib zadovoljlvo kontroli- 
rali. V nekaterlh prlmerih so siteice 
(nigljafe. v nekalanh niso mogle 
prak polovica zaslona all pa le bilo 
-'c anake obllke. Ogtajmo al 


lorej. I 


m aliiic. 


druge pa i 
Vsekakor tc 


kajtl ne ama poatavlti vradnostl 
regiatru za prlmerlavo raatra la za 
osam slitic oavzdol, temveS mora 
jpoilavatl prav vaa alldica na zaalo- 
nu. PrI tarn vradnoati koordinat sli- 
£ic na Pi mogla bill zapiaane v laZ- 
nlh slikah VIC. kot ao bile prej. am- 
pak V posabnem delu pomnllnika. 
Sama rulina bl odraiala, kaleraalldl- 
ce nai sa prlkaZeio. Tako ne bl bllo 
nobene razllke mad prvimi In drugl- 
ml osmimi glbljlvlmi alldlcaml, ka|tl 
ne bl naa skrbele. k|e na zaalonu ao 
phkazane. Enoatavno bl zapisovall 
vradnostl koordinat sliCic In pomnll- 
niSkega prostora, kjar ao shranjeni 
podalkl zanie. vse drugo pa bl moral 
opravili radunalnik. 

A ludi tako dober aiatem bl lahko 
hitro zaial v teiava. da bi ielell, da 
nam prikaie vaC kot oaem all&lc. kl 
jih ni mogoCa loditi z rastrsko prekl- 
nltvljo (Sitka C Iz prejSnje Stevllke). 
Takrat bl pomagalo le to. da bl nare- 
dill Se malo bolj -pameten- pro- 
gram, kl bl Ob vsaki naslednjl slldicl 
pjslil vradnostl vseh slldic naspre- 
meniene Spremanll bi MfO vred- 
nost tistega registra. kateraga slldi- 
08 le 2e bila v celoti prikazana (tore) 
ja bila za 2t raalraklh vratic vise od 
nova alldica). To bl sa obneslo 2e 
skorai v vadini primarov. le lam ne. 
kjer bi hotell va£ kot osam slldic 
prikazab v pasu. Sirokem manj kot 
42 rastrskih vrstic. (UpoSlevall na- 
mred moramo. da so lahko slidice 
raztegnjene v smart y - drugade bl 
veljalo. da pas na sme biti o2|i od 21 
rastrskih vrstic, kar ie normalna viSI- 
naslldica.l 

Tam bi spat lahko uporabill melo- 
do ■flicker-, kjer amo prej spreml- 
njali vradnostl registrov za vsa alldl- 
ce V rastrski vrstici zunaj zaslona. 


alldic bi ulrlpala la nakatara (da bl 
imall V tarn paau devet slldic, bl dve 
Izmed ten utrlpall, sa| bl bila pridga- 
na Ob prvem Izrltovanju zaslona 
ana, ob Orugem pa drugs slidica). 
Ob koncu omenimo ia tahniko -on 
the fly-, kl je v radunalniku commo- 
dore $4 skorai ne uporabl|amo, 
uporabljalo pa |o nakatarl drug! ra- 
dunalnlkl, mad druglmi atari VCS 
(pred leti), kar je blloopisano v ravl|l 
IEEE Spectrum (VCS-Video Com- 
puter System). 


Seveda |s tudi v C-64 nadin za vsd 
Blldic. vendar ne za ved kot devet v 
enl vratl, tore] oaem obldajnlh In eno 
kopljo. Sllka nl najlepla, aal nekata- 
rl daidkl oben alldic (prava In koplje) 
manjkalo all utrlpajo. Za eno alike 
na zaalonu ja poirabnih deset mlli- 
aekund, torej zaeno rastrsko vratico 


PrvI nadin je la, da poseben del 
prekinitvene rutlne skrbi za to, kje 
so slldice, in lemu primerno doloda 
mesta za rastrske prakinitve. Recl- 
mo. da so V naivISjem delu tri glbljl- 
ve slidica. v srednjam jesedem lakS- 
nih, kl jih na moramo loCiti na dva 
dela z rastrsko prekinitvijo, ne da bl 
bila kalera izmed alldic spodaj all 
zgoraj odrezana. na dnu zaslona pa 
le is nskei alldic. Prekinitvena rutl- 
na bi morala spremenili vradnostl 
rastra tako, da bl pridio do prve pre- 
kinilve po prvin treh slidicah, do 
-■ ■ pa po naslednjin sedmih. 


Imal e gibljivih sildllc I 
deaetica, temvad le 2, ImsnovanI 
-igralca-. S preklnltvaml v horizon- 
lalni smerl le bllo mogode predsla- 


RROGRRM 


5 POKES3280-0:POKE53281rl 
I PRINT":!" 

>. FORI=0TO24 
5 F0RJ=€iT039 

4 POKE1024+I*40+J,0 

5 NEXT J, I 

^ FORI=0TO5;FCiRJ=0TCi7S' 
i POKE55296+80*I+J,I+1 
? POKE56295-80*1-J/ I + I 
9 NEXTJ- I 


REM SPREMENI BflRVE 
REM V BftRVNEH 
REM POMNILNIKU 


22 P0KE532r2j28 


5 FORI=0TO8iFORJ=0TO7 
i REl=IIiRiPCKE1228S+J/Fl 
’ next;. I RESTORE 


31 ; 

32 DFiTflO. 0.0. 15.240,0.0,0 

33 DHTFI0. 0.3, 12-48. 192.0.0 

34 DRTfle. 6. 12-24,24,48.96.0 

35 riFlTl=ll2. 12.12,24.24.48.48,48 

36 Dl=lTR24,24,24,24,24,24.24-24 

37 DflTPi48.4e,48,24,24,I2.12-12 

38 DRTfl, 0,96. 48.24, 24- 12.6,0 

39 ti8Th(0, 0,192.48.12,3.0.0 

40 BfiTfle, 0,0, 240. 15. 0.0.0 

RE8DV. 


REMVPISUJE MOVE 
REM POBATKE HR MESTO 
REM ZNRKfl e 

iREM PONflVLJA... 

:REM AAPODATKI** 


je. Za siatam z moZnoetjo prava an>- 
maeije bl morall poeadi kar glotoko 
y iep. Risank torei r>a bo. vseeno pa 


Kot pd riaanih fllmlh doWmo pri 


k ukaz V atrojnem lezlku porabi 
: kot dva. lahko pa tudI do Seat 
ajev, ne moremo v tern kralkem 
lu naraditl kaj doati. Vseeno je 
dno poskusitl - seveda z zelo 
preciznlmi dasovnimi zankami, saj 

imo vradnostl registrov spre- 

. Illdvakral vraatraki vrsti, zace- 
lotno illdleo 42-kral. 


Lotimo I . . 

fidna tola - animacija. Ob taj I 
dl ponavadl pomisllmo na fantaslld- 
’ 1 popolnoma gladko pra- 


na sllka I . . 

I zaalonu. Kar [ 

10 lodijivost nsSega radunalniks. 
I ja lakoj jaano. da so to la lluzl- 


in jih 

iki blok, kl ga grafidni dip prikazuis 
na zaalonu. all pa graftdnemu d>pu 
povamo, katero aliko naj glada (Vai 
gralldni dipt nimajo ta zmegljlvoatl. 
vsl radunalnikl niti nimajo poaebnih 
gralldnlh dipov. zato pa ja sam ml- 
kroprocasor bolj obremenjen.) Za 
pravo inimacljo Mlrebg/emo 2$ 
Silk na sekundo. Ce zevzame sllka 
visoka lodijivosti tako kot pri naiem 
radunalniku 8 K pomnllnika. bl za 
eno sekundo potrabovali kar 200 Kl 
To ja vsllk zalogai oak) za atan 520 
(kateraga sllka pa |s vedja od 8 K). 
To nam potrjuje, da prave animaeije 
V mlkroradunalnlkih is lap das na 
bo. Zslo se moramo usmsriti k sRer- 
nathmlm raiitvam 

Ce bl Izkorislill ved rams ns na- 
iem radunalniku. bl vanj lahko shra- 
nili osam silk. Ksr vsega ne more- 
mo, je realna ttevilka (de pusbmo 
nekaj pomnllnika za program In po- 
daikal teat, ^t alik bi bik) nesml- 
salno prikazovati. zato je bolja. de 
zaslon zmanjtemo. Cs shranlmo (in 
pozneja tudi prlkazujamo) stmo 
zgomjo all aamo spodnjo polovico 
zaslona. lahko imamo 2s dvanaiM 
silk. Se bol|S ja, de shranlmo sre- 
diidni del alike, tako da Imamo na 
vseh straneh slike rob. Take stike so 
nsvidezno ved;e od lisllh dez polovf- 
00 zaslona, deprav so lahko celo 
nekollko manite. Ugodnejte |e tudi 
razmerje med viiino In ilrino. zato 
so sllka lepte. Seveda pa |e rvtina. 
kl premsida Uke alike v pomnllnitei 
proator. prlkazan na zaalonu. neko- 
llko bolj zapletena. Ko ao podatki 
zapisani v pomnllniku ne tak nadin. 
na moremo spreminjatt alike semo a 
lam, da bi spraminjali vrednoab re- 
glatra v VIC. 

Se bolja le. da BO sllka ktkorkoll 
almalridne. V lam primeru lahko 
I sHka. drugega pa 


prostor. Postavl|s se vpratenje. kaj 
sploh lahko prika2smo z dvanaja^ 
mi all patnajstlml sllkami, ki nai bo- 
do. da j» It mogoda. te simetridne. 
Najprimarneite ao vsekakor mats- - 
matidne krivuija all slmulacl« pert- 
odidnlh (Izikalnih pojavov. Za te re 
pelnajal silk popolnoma dovol(, za- 
dovoljivo itavilo |S 2e osam. Njwn- 
krat lahko na ta nadin prikatemo 
dva pojava all dva polujodi krivuljl. 

Seveda morajo bit! vse alike le 
vnaprej pnpravliena In shranjens v 
pomnllniku. Isto (unkeiro all poiav 
moramo narlsatl vsdkrat. la da |a 
vsaka naslednia sllka nekollko pre- 
maknjsne. po zadnji pa mora prtti 
na vfsto spel prva. Vender )e pri 
natem radunalniku molno oremika- 


26 


tl sHko V katerlKoll anisri, torel mora 
bill sllka (akkna, da aa ne premika 
zgol) vani ameri (na primer razilrja- 
njevalov ~ v lavo all dsano. navzgor 
In navzdol). Prlmere. k|er bomo za- 
alon premlkall Mmo v ani ameri, bo- 
mo obravnavali v prihodnil itevllkl. 
PrI takinlh allkan ao na|pememb- 
najSI ravno podatkl zanja, aaj rutlne 
za pramikanja ob poznavanju atroj- 
naga jazika nl talavno naplaatl. Pra- 
mikanja mora bill opravijeno v atroj- 
nem jaziku, pa ia tarn ja akoraj pra- 
poiaano (apomnite aa na brlaanja 
zaalona visoke lotjivoatl v baslcu - 
pramaadanja alike a 4 K bl Irajalo ta 
nakajdljaj.ZalotJdl na bomo poka- 
zBlI nobenaga primera za anlmacl|o 
vaaga zaalona. Lotitl aa ja traba allk 
(a kakinlm grabdnlm programom). 
kl bodo Imale akupaj okrog 20 all 25 
K. In vaako poaabai poanatl. Nato 
alike a programom Monllor atlsne- 
mo V ano aamo enoto, katere del |e 
lahko tudi pod romom za baalc. Na- 
zadnja |e traba naplaatl program za 
praaaljevania leh allk v pomnlinliki 
proator pod operacljakim alatamom 
(mad EOOO In FFFF). 


vad gibijivlh alldic v enl vratl (prl 
razlldnlh >napadalcl>i Iz veaoija- all 
•orlihij, V reanici pa so to obiCajnl 
znaki, la da alldico saatavljaio itirje 
znaki (all ia ved znakov). 

Animacijo znakov kata program 
1. Na koncu ao podatkl za devat 
razlldnlh znakov, kl aa menfujejo. 
Program najprej zapolnl zaslon z 
znaki 9 , potem pa apremeni barva, 
lako da le na zaslonu ved prog. 


apramlniamo, nam drugin zn 
potrebno daftniratl In oalanefo sa- 
me packa.' Ce mad delovaniem pro- 
grama prltlanemo na Iipko STOP, 
bomo lahko pisall aamo s temi 
zmazki. Normalnlh drk ne bomo 
apravlll Iz radunalnika, doklar ne bo- 
mo pritlsnill na RESTORE all vpiaall 
(a packami): 

POKE532T2,21 


RROORRM : 


M VSTftVI POBRTkE V 


n NRSTftVLJfl KOOkBINHTE 


Animacija awafcov 


P0keS327S.2SS 


.REH VECSRRVNE SLICICE 


Preproslo vrato animaeije vidimo 
V vsaki radunalnISkI Igri. Vse vesolj- 
ska ladje, poiasti In pacmani se gl- 
bajo In prl lam spreminjaio obllka, 
Omenlli amo. da mogi raCunalnlkl 
nimajo glbljlvIh stidic. Prl takih al 
morajo programerjl pomagatl na 
drugadne nadine. TudI prl radunal- 
nlklh PET so se ladje vozlle po za- 
slonu todko za todko In spremlniate 
obllka. To )e bilo mo2no z uporabo 
novlh znakov. Tl so res majhni, saj 
promorejo la 64 lodk, vender Imaio 
prednoali prad gibljiviml slldicaml. 
Spomnimo se, da je zaslonaki pom- 
nllnlk V obldajnem grafidnem nadl- 
nu pravzaprav prostor s tisod vek- 
(orji, od kaierih vsak ka2e na kakden 
znak V PomnllnISkam prostoru, kjer 
je nabor znakov shranien. Mnogo 
znakov je na zaslonu enakih, Obl- 
dajno IS najved presledkov. kl Imajo 
kodo 32. Ko pride gralidnl dip v za- 
slonsksm pomnllniku do cellce, kl 
Ima vrednost 32, poglada na uslrez- 
no meslo v nabor znakov In prepide 
na zaslon osam bytov, kl pomentjo 
znak. Ce si spredstavijamo vsak' 
znak kot gibljivo slldico (kl pa je v 
resnlcl na moremogladko premikatl 
kol pravo gibljivo slldico), nam ka2e 
zaslonaki pomnllnlk ilstih osam ca- 
lie mad callcama 2040 in 2047, kier 
so vaktorji za prave sli^lce. 

To mnoilcD vektorjev lahko lepo 
Izkoristimo. Na zaslonu Imamo na 
piimarslovesoljsklh ladij. kismojih 
uatvarlll tako, da amo an znak spre- 
menill v lad|0. V trenutku lahko 
spremenimo smer vsem ladjam, a 
lam da spremenimo osem b^ov, kl 
ka2ejo to ladjo. Veklorjl v zaslon- 
sksm pomnllniku bodo kazall da na- 
prej na Isti znak. tags pa bomo spre- 
menlli. To ja doati elagantnejii na- 
din, kot pa da bl vsem stotlm cell- 
cam (veldorieml zamenjeli vredno- 
sti, saj bl prl lam morall preverlti 
vrednosti vsah callc v zaslonskem 
pomnllniku. to ob spreminjaniu 
znakov da menjavamo smerl glbanja 
zaslona, lahko dobimo zaras 



Znak ka 
njem vredi 

SfS.’ 


Animacija gibljinnh 
*li6ic 

V nasprotju z animacijO znakov 
animiramo slldice s spramlntanfam 
vektor)ev m ne s spraminjaniaffl sa- 
mlh podatkov zania. Imamo tore) 
ved silk in le apramlniamo vrednosti 
vektorjev, kl so takoj nad zaslon- 
skim pomnllnikom. (6a premestimo 
zaslonski pomnllnik. se z njim pre- 
mestiio tudi vektorjl.) Take anlmaci- 
la le V vsaki Igri, kjer knaio hgunce 
2-10 silk, s premikaniem igralne 
pallce all s pntlskaniem na ti^ pa 
zamenjujemo te alike In jlh obidajno 
de premikamo po zaslonu. Naiprajsi 
ogiejmo, kako konlroliramo pozio- 
|0 glblihrih slldic z igraJno pallco. 

igralna palica je v bistvu pet sti- 
kal. Podatkl olemu.kaierostikaloia 
. so zapisani v regntrih 
56321. Stikaio za gor po- 
mani bit 0. za dol bit 1 . za levo bit 2. 
za desno bit 3 In za strel bit 4. Tabe- 
la bl torei bila: 



vrednost regisira 



levo 


gor in levo 
dol In levo 


9 gor in desno 

to dol in desno 


Saveda pa prl tern nl jpodtevairo 
stikalo za strel. tako da la potrebno 
preverjatl de bit 4. Ce le strel spro- 
2en, smer pa ni dolodena, ima ragh 

Zdai moramo samodespreminiati 
vrednosti registrov za koordinata 
glblilvih slldic. Tako bomo zmanjdali 
vrednost v registru 53248. de bo 
Igrsina palica kazala navzdol in bo- 
mo z n|o krmllili slidico 0. ter zvedaJi 
vrednost, de bo palica kazaia rvavz- 
dol. Podobno velja za druge smerl. 

PIsanje programs bo de enostsv- 
nejde. de bo za spreminjania slldic 
in njihovo premlkanje tar za branje 
vrednosti Igralne pallce all bpkovni- 
ce skrbela prekimtvena rutina. Ta le 


naslov v celicah S0314 In $0315). de 
bolje pa bo. de bo rastiska, ker bo- 
mo na la nadin prepredill kakrino- 
koll migetanie zaslona 

Zadnite tore) risati gibljive slidice, 
saj jlh potrebujete za pravo animacH 
|0 cel kos. Za vrtenje okrog centra 
slidice je potrebnlh (to le skrainl pn- 
mer) 21' pi slidic. kar je 66. Ce|lh |e 
ved, se nekatere te ponavljaio. Am- 

program 2; razloien |e v slavkih 
REM. 


solld- 


Nadaljsvanje priho<ln|id 
Uoj mikro 27 


MATEWaTIM , 


Izracun matematicnih 
funkcij 


V irjsino ste ie veCKral vpra&all. kaKo ksl- 
(ulatoril in raiunalniki raiunajo vradnoati 
■aillinin maiamatlCriih funkci). Metod |a 
valiko aaveda pa niso vsa enako u£inkovlte. 
Meloda Bo oilnkovila. te nam bo dala kar se da 
natanean rerultat. In to dim nitraie. Vaakakor pa 
tudi ni zanemarljlva poraba prostora. kl ga po- 
stopkl potrabujejo v romu. Ogledall si bomo. 
kako Izradunaio nekatere matamatidne ^nkclje 
Kalkulatorjl podjatja Hewlatt-Packard. Ce smo 
diato odkritl. se ll poalopki uporabliajo la v 
zmogDIvejilh kalkulatorjlh, od tips HP-35 na- 

^ Naivadja prasenedenia pri tab algorltmln je 
niihova relativna preprostost. SIcar vsl algoritml 
Izrabliaio posabnostl mlkroprocasorjev, kl so 
razvill posebaj za uporabo v kalkulator|in HP, 
vendarso Ideje, kl |in ponu)a|0 algoritml, preno- 
sljive ludi na SIrok spakter drugih naprav in 
druglh radunsklh problemov. 


a Binary Coded Decimal, itevlla so slcar da 
veono zapisana blnarno, vendar take, da je vsa- 
ka dasetidka clfra posebel blnarno kodlrana v 
dtirih bitih. kar omogota dasetldko arlimellko. 
Potrata prostora? Res polrabuiemo za zapis 
vsake dlavllke ved bitov, vendar so oparaclie 
preproste. hitre. pri Izplsd In vnosu dtevllk sa 
izognemo pretvarianju mad blnarnim In deeati- 


b . . . nasiednia clfra yjx. kl |o iddemo 
1 ...polenca dtevlla 10 
R, ... X - a’ tekodi ostanek 
a. . . . novi a, ko dodamo b na ustrezno rrn 
ai-a + braiO 

R....a,'-^ 

Zato da bo stvar male jasnajda. poi 

X -""UVse (Vx - 234) 

Nalbo 
a = 200 

b = ? (V nadem primeru moramo dobltt I 
j = 1 (Iddemo desetice) 

R, = 54756 - (2001' = 14756 

a. In R, se spreminjala glede na izbiro b. 

Korea x bomo polskall lako, da se bom> 
vrednosll blidallod spodaj. Toreimoravv 
trenutku veljatl pogoj: 


R.2 0 

Odstranill moramo dim ved ostanka, kljub temu 
pa de oslall pod Va. Zato mora bill b najvedje 
lako dtevllo. da bo velialo 

Ra. - Rh 2 40 

Cs upodtevamo definicijo R^ 

10*)* - 2ab * 10* -Kb • 

je b tisio najvedje dtevllo. tako da velja: 

2ab # 10* ♦ (B * 10*)^ R, 

Ko nejdemo naravno it. b. kl lej naenadbl zadod- 
da, za vsa vedja dtevlla pa velja. da neenadbi na 
zadod&ajo ved. izradunamo nov priblldek: 


no si zaporadne R, In upodtevaimo. da zaradi 
BCD mikroprocesorja mnodsnja z 10 pomeni M 
olacljo V dasno: 

5 = 1 R, = 10a * 10* ♦ 05 * 10* 

3 = 2 R, = 108 * 10* + 15 • 10* 

D = 3H„ = 108 » 10* -1- ■■ 


izognemo se napakam, kl izvlrajo Iz deistva. da 
se dtevlla v desalldkem sislemu v binarnem na 
dajo naiandno predstaviti (npr. 0.1). Za povfh so 
tl procesorjl razmeroma poceni. 

Preden si ogledamo posamazne algorltme. 
omenimo de, kakden zapis dtevlla jporabl|a|0 
kalkjialoril HP. 

X - M * 10“, 

1< M <10 In -96 <exp <-1- 99 
Ta za'pls Imenujemo znanstveni zapis. v bistvu 
pa je to zapis v plavajodi veilcl. premaknjen za 

I. KVADRATNI KOREN 

Osnovni algorltem je karseda preprosl. 

VzemI zadetnl prIbliZek za koren a 
poflavljsj 


de H dovDl) majhen potem kondaj 
de R > 0 potem a premaihno dtevllo 

steer a praveliko dtevilo 


s bill kai prida udinkovlta? se 
v^ hitrost izraduna bl bila odvisna od "Obdut- 
ka- kalkulatoriazapopraylianjeprlblidka. Poleg 
tega zahleva vsak korak kar precei dasa: Izradun 
a* in ostanka R. 

Zato algontem spremenimo tollko, da nl po- 
trebno radunanje a* in R vsakokrat, ko spreme- 
nimo priblilek a. To naredimo tako. da postopo- 
ma radunamo priblidek: Oolodimo pravllne tlso- 
dica. stolics. nato desetice, enice... 

Ko vpeliemo ustrezne spremembe, zagleda- 
mo starega znanca. Tako vendar radjnamo kva- 
dratni koren -ped- s paplrjem in svindnikom 
(vsaj pri mojem uditelju matemalike je bilo to- 
vrslno znanie minimalen pogo) za dvojko Iz ma- 
tematiks)! Ce nadaijnjega taksta ne razumale 
torai pobrskaite po kakdnih starejdlh (neraformi- 
ranih) udbenikih za malemallko. 

Vpeljimo nekai oznek: 

X .dtevllo. kalerega V radunamo 
a .aprokslmacija za V 

28 Mo) mikro 


R. = R. - H, 

Oglejmo si primer: 
X - 54756 


a = 200 
R. = 14756 

Zaporedoma radunamo nova ostanka: 

b R. R. - fl, 

0 0 14756 

1 4100 10656 

2 8400 6356 

3 1 2900 1856 

4 1 7600 -2844 

Torej moramo za b vzeti 3. kar le b = 4 ie 
preveilka clfra 

Novi prlblldek ie 
a = 200 -I- 3 * 10' = 230 
ostanek pa 
R, = I656ln j = 0. 

Postopek ponovimo lollkokrat, da raraduna- 
mo koren ns 2alsno natandnost. 

Seveda pa temu algoritmu manjka do popoi- 
nosli da zelo vellko. Za vse trike, kl so jin upora- 
bill Inienirjl v razvojnih oddelkih Hewlelt-Pac- 
karda. ne bomo da lako kmalu zvedell (dianek je 
nastal Izkljudno po njihovi Itteraturl). nekateri pa 


BCD. 

Prva taka 
♦ 10*)*. Pri 

b llhih dievll. Od loa: 

(B • 1(n* = b* * 10* = I (2i - 1) 1 
Prtdtejmo 2ab « 10* In dobimo 
2ab « 10* -f (b * 10*)* = Z (2a * 1 0* (2 
10*) 

Leva stran je novi ostanek Rb. Nl ns 
gledati r, in r^, sai de velja rgK R„ velia 


10* 


Pogleimo ta 
primeru: 

X = 54756 


- 1)15 

> popravlieni postopek v nadem 


21500 31780 

22500 9280 (novi 5R^ 

23500 -14220 prekoraddBV 


5R. = 9260 

Zaporedoma radunamo nova ostanke 
b 10a * 10* -f Ib-l)l5 * 10* R. - R, 


5 2345 - 2345 prekorsdnav 

(ie pogiedamo obe tabell. opazimo. da srsd- 
niega Izraza ni traba radunati. Dobimo ga eno- 
stavno s apaianiem naradunanlh cifer priblidka. 
nidle In dtevlla 5. NId potem nadomeddamo za- 
poredoma s clframi 1.2... Tako je edino delo 
procesorja radunanje razllke Rg - R^. 

Pri ogledu algorltma smo vzell za primer vell- 
ko dievllo. Dejansko pa jev kalkulatorjlh tipa HP 
dievllo predstavijeno z mantlso M In eksponen- 
tom exp In 
Vlt = Vft * VlO" 

£e je eksponent sod, nl nobenlh problemov- 

VKT" = 10«" *VT0, 

Ce nl, ga napravimo sodega tako. da ga 
zmanjdamo za 1. S tern smo seveda povedall 
mantlso. tako da ja v majen < M < 100. a po 
korenjenju bo manlisa M v pravlh mejah. 

Ker se mad radunanjem r, zmanjduja. lahko 
Izgubljamo decimalke. 

Ker se mad radunanjem R, zmanjduje. lahko 
Izgubljamo decimalke. Temu se izogitemo tako. 
da ostanek vedno, ko rtsjdemo novi b, prema- 
knemo za 10*. To je ugodno tudi pn dotoditvi 
novega ostanka, saj a ni ved polrebno rotiratl. 
Algorltem jelmplementlran lako. da izraduna 12 
cifer. To nam po zapletenem izradunu pokade 
(verjemimo HP Joumalu) natandnost ± na 10. 


) REM 7 cifer odgovDre 


Ostanek L. ima obllko 
5R„ - Z 10a * 10* -I- (101 - 5) * 10'2j> 
Postopek se ne spremeni, Ie da iddemo tisto 
najvedje naravno dtevilo b. za kataro velja SR, < 
Rj, novi ostanek pa je 5R, = 5fl, - SR,. Trans- 
lormsclja je le na prvi pogled nesmiselna. Oglej- 



n. LOGARITEM 

Pravilo, da so enoBtavnestvarl najuilnkovltej- 
$e, se je izkazalo tudi takrai, ko )e HP Journal 
oblaidl ilerwk o reallzaclji algoritma za IzraCun 
ln(x) In log,o(»). 

PrvI Korak |a bil v tern, da namesto raeunanja 
dveh razlICnth funkcij raCunemo le eno. Tako 
vedno Izrabunamo ln(x|, 6a pa polrebujamo 
Io0i,(k). uporabimo znano formulo: 

w-i-i - ISlt 


^ ..ot ga uporablja algori- 

je trigonometrianlh funkcij. Os- 
novna enadba la: 

In(aieia3...a„) = ln(B(i) + ln(a,) + (1) 

+ Inia,) + ...ln(a„) 

Algoritem pratvori x v produki n 6tevil, katerih 
logarllme poznamo, Izra6un ln<x) te samo ie 
seitaie. Spomnimo sa. kako ao Mevlla predslav- 
Ijerta v kalkulalorju HP. £e uporabimo ena6bo 
(1). )a o6ltno: 

ln(M 10^ = ln(M> + InjlO*) 


ln(M 10*) = ln(M) k * lrf(10) 

Problem amo s terrr prevedli v Iskanje narav* 
nega logarltmaSlevil med 1 In 10. In(i)lzra6una- 
mo tako. da Izradlunamo logaritem mantise, ki |l 
k-krat dodamo ln(10). Namesto logarltma manti- 
sa pa raja izradunajmo logartlam Inverzne vred- 
nosti, saj se logarltma razllkujeta le v predz- 


P - M ' in Iz tags ln(P) = -ln(M) 
Nesmiseino? Na prvI pogled 2e, a preden sa s 
sodbo prenagllmo, poglejmo postopek naprej. 
Deliniraimo novo Stavilko P.l Dobimo ga tako. 
da P mnoiimo s Stevilom r, ki je blizu 1. To 
Slevllo r nai bo tako. da bomo P„ labko izrazlli 
kol produkt potenc Stevll a, (I = 0...n). katerin 
naravne logarltma poznamo. 

Tako Pn = a^k" aik'...a,k'...a.,u" 


ln(P) - "t(Pn) - ln(r) 

In z upo6tevanjem definicije P-ja: 

ln(M) - ln(r) - ln(PJ 

Konenoi 

ln|M) = ln(r) - (koln(a„) + k,ln(a,) + . . . +k|ln(a,) 
+ ....+ k,ln(a.)) 

Z Izrabunom logarltma mantise torej mantiso 
mnoiimo z naprei Izbraniml Stevlll a., tako da sa 
produkt MP, priblliuje t. Ce ob tern proceau 
seitevamo logarltme Slevll. s kalerlml mnoiimo 
M. dobimo. ko se dovolj priblliamo t . ln|M). kol 
logaritem ostanka LN(r). minus Izra6una vsola. 
Ostanek r je kondni produki MP„. 

Ker pazaMevila. ki so blizu 1. velja ln(r) = r- 
1. zapiilmo: 

ln(M) = r - 1 - (koln(ao) + k,ln(a,) + ...+ 
+ ...+ k.ln(aZn*<’'^ 


EdInI problem, kl Se nl nereSen. je izblraStevll 
a,. Ta Stevila morajo bill takSna. da bomo vsako 
stevilo med l in tOlahkopredstavill kot produkt 


btti n (Stevllo leh a,) 6im manjSI. tako da ne 
tratimo prostora v romu. 

V HP so Izbrali le 5 Stevll. kl so obllke: 
a, = (1 + to,) I = 0....4 


svila a, ve6ja od t , kot je ve6|l 
produirt MP„ le teiko bliiel t. 


In 3 tern gre AP„ protl 1 . vender ne preseie 1 . 
AP, 3 tern lahko definiramo kot 

AP, = AP,., (1 + tO-'K, j = 0. 1 4 

P. t in k, najvedje Stevllo. tako da P, < 1. 

AP, dejansko dobimo tako. da AP,., mnoiimo 
z (t + tO'^-kral. Vpeijimo novo oznako za te 


T,,= A (1 + tO-W 

T,,., = A(1 + 10^ko(1 + to')' 


T„ = A (1 + tO'^'O (1 + 10-’)‘1 
... (1 + ItTj'n - AP„ 
m - ko + k, ... + K. 

T, = Tn (1 + 101 za neki j 
Pri tern je zaredl narave BCD procesorja ra6u- 
nanje nasledniega T, zelo enostavno. T,., roiira- 
mo desno za trenutno vrednost In prISteiemo 
rotirano vrednost originalnemu T.,. To psevdo 
mnoianja jezelo udinkovito in bistveno pospeSI 
Izvajanje algoritma. 

Oglejmp si naslednji primer 
Izradurtajmo In (O.tSS). Stevllo A = O.tSS mo- 
ramo zaporedoma mnoilti a taktoril aj,. dokler 
se AP„neprlbilia dovolj 1. Nazadetku mnoiimo 
A z So = 2. Dobimo T, = 0.31 , naslednje mnoie- 

bl dalo rezullat 1.24. To pa je vadkot 1 1n zatoag 
zamenjamoza, = t .t l^ie torej 2 In APg = 0.62. 

Pnkoilmo vse skupaj v labell: 
j a, AP, Kl T| ln(a,) 

0.155 

1 0.31 0.6931 

2 0.62 0.6931 

» - prekoraditev 

2 07602 0]0963 

3 0.62522 0.0953 

4 0.9077 0.09S3 

5 0.9985 0.09S3 

0 « - prekoraditev 

1 0.9995 0.00099 

1 0.9996 0.00009 

1.8636 > t ln(a,) 



Z uporabo rezultalov Iz labels izradunamo 
rezullat: 

In (0.1S5) == 10.9996 -1) -1.8638 = -1.8642 

Rezultat, kl smo ga dobili, je precei blizu na- 
tandnemu rezutlatu na 10 mest: -1.864330162. 

Precej blizu? Od Hewlett-Packarda vedar pri- 
dakujemo, da nam bo dal natanden rezultat. No, 
stvar nl tako tragidna. Proceslanko nadaljuietno 
in se de bolj priblliamo 1. sai sa 0.9996 in 1 
razllkuje ia na detrtem mestu. ^ vedja napaka 
pa je V tern, da za ln(a,> nismo uporabili natboli 
natandnin vredndstl. 6e uporabimo bolj nalattd- 
ne logaritme |npr. In(2) = 0.69314719...). dobi- 
mo kot kondni rezultat dievllo, ki se povsem 
u|ema s pridakovanim. 

Udinkovltost algoritma le predvsem v njegovi 
preprostosll. Vae. kar potrebuiemo. so opera- 
cije rotacl|e in sedtevanje ler test, all itevilo 

Poglejmo $e ustrezen program v basicu. 



'Input "i « 'ly : if x < • o then ao to m 

30 00 SUB 2000 : REM marnisa In euponeni 





5000 DATA 230255509299 : REM HandPoon ol mat- 


m. TRlGONOMETRlClfE 
rVNKCIlE: sin<(|?), cos(q:), 


Zb Izradun poljubne Irlgonometndne tunk 
boma uporabili isti algoritem, kar vsekakor 

najpre) izradunamo tglrp), naio pa po potrel 
njega sin(q.) all cost?) s lormulama- 
± tg (qi) 

± clg(9) 


Za ie kraidl algorrtem upoitevamo ludi dei- 
atvo, da sta formuli (1) in (2) rdantidni, de Igiip) 
nadomestimd a ctg(9). V pnmerih. ko dobimo 
kot ip v drugin kotnih enolah kol radianlh, ga 
najprej pretvorlmo v radiane. Ker so trigono- 
metridne lunkclje periodidne s penodo 2 r, pre- < 
tvorlmo potjuben kol v interval (0.2>t). Pretvorbo ’ 


29 


MflTEWATlKA 


lahlio naredimo na ta naCin, da oditavamo 2n 
od kola, dokler ne pridemo v pravl intarval. 
Vendar bi bll tak postopek za valike kote alia 
nauCinkovll. Zato rajSI uporablmo nasladnji al- 
gontam: 

kol <(>zapiSi V obtiki (p= a,.B^... « 10" 



Na ta naPin vefike kot zelo hilro spravimo v 
pravi miervat. Za negativne kote uporablmo 
anak postopek. kjer na koncu saveda dobimo 
kol med 0 in -2n. Zato bo koncu algonima Se 
enkrat priSteiemo 2n. S tem algontmom smo 
tako spravill kot na interval ;0, 2nl In od tod nas 
bodo zanimall le te uatrezni koti. Glavna ideja. 
kl nas prlpel|e do kontnega algorltma. le na- 
slednja. Ge poznamo poljubno toPko na pollra- 
ku Iz izhodlica, k< oklapa z osto x kot znamo 
tg((|>) In ctglv) IzraPunati s srednjaSolsktma for- 


tgjtp)= j inctg|(p) = - (3) 

in odtod 9 lormulama (t) In (2) tudi sln(q)| In 
cos(tp) (slika 1). 




da te lg(f,) obllke to*. Mno2enje v {S) ni namrep 
tedaj nip drugega kot premik decimalne pika za 
k mast. Kot <)) lorej zapiilmo v obliki: 

((.. ao • tg ' (1) + a, * tg ' (0.1) -t- a, * tg’(0-01) 

Prl tern je zapis tg ' le kraiPI zapis funkcl|e 
arcig. Vaa konstante ag. a, ... so manjSe all 
enake 10. tako da za vsako od nglh potrebujemo 
an sam itinbltnl zapis. Uslrezns prlbllZna kola 
zapISImo V radlanih In stoplnjan: 
tg'(1) - 0.785398163 tg'(1) = 45 

lg'(0.t) = 0.099668652 1g'(0.1) - 5.710593137 

lg''(0.01| = 0.009999667 tg'(0.01| = 0.572938698 

Ig'IO.OOt) =■ 0.001000000 Ig'IO.OOt) = 0.057295604 


Ustrezni kotl v radianin vsabujajo veP zakonliosli v 

VePia zakonitosi in s lem manjPa poraba proslora daie- 
ta pradnost redianom pied stopinjaml. Zato smo takoi 
na zsPalku pretvonlr kot « radiane Razcap opravimo a 
praprosiim algontmom. 00 Kota odStavamo ustrazan 
kol. dokler ni kot negativen. potam pa mu $a enkrat 
prIPteiemo isti kol. Vae postopek ponovimo pri manj- 
Sem kotu. Zapiiimo ta algoriiem za razcep kota (7): 


ponevlial 


q>-4>-tg-'(W) 
ako |a V < 0, onda 

tp-9^9'(IO') 
zapusti sub 


KakSen mora bitr oatanak r pr razcepu (7). je odvisno 
od konkrelne implamentacije algorltma. V vePInl kalku- 
latorjev HP se napravi razcep do kola lg '(0.00011. 
Tedai ja namraO oatanak 7e tako maihen. da ne vpliva 
nit na zadnjo decimaiKo v Konpnem izraOunu. Da pa 
lahko zaCnemp ves postopek, moramo doloPili ie za- 
Cetno toCko. Ker le oslanek kota r zelo majhen. je. £e 
vzamemox = 1. lig|r) pnbllino enak r. m vzamemo za 
za{atno1oike(t.r|. Povzemlmo: 

1 . pretvon kol « ekvivalantnega na (0,2ii) 

2. razbi] kot v lineamo kombinacijo (7) 

3. Izraiunai loPko («,y| s lormulami (5), kol pravi 
loPka 2 

4. Iz (s.yl izraiunaj. kar potrebuteS, in reziiliat izpISi. 

Za Konac navedimo §a primer. Vzemimo n ^ 2.78 

Hazcep (7) je naslednjc: 




IV. OBRATNE 

triconometri6ne 

FVNKCIIE: arcsin(x), 
aFccos(x), arct 9 <x) 


Ide/a za izraPun obratnih Irigonometnpnin 
funkcij ja podobna kot za Izraiun tngonometnp- 
nin. RazliKa |e le v lem. da loPko vrtimo v nega- 
tlvnl ameri. TudI tu bomo vedno izraPunall le 
arctg(x). Ca hoPemo IzraPunatl arcsiiHx). na^- 
prej izraPunamo izraz wVl-x^ sai vet|a zveza: 
aresin(x) = arctg( ^^_ - , ), 

lie iellmo IzraPunatl arcco3(x|. izraPunamo 
najpre) arcsin(x). nalo pa ga izraPunamo iz for- 


arccoalx) ~ n/2 - arc9m(x) 

Za zaPeIno toPko postavimo (1. lg(<F) in 
— j formuiama: 


* igiqi) 

* tg(ip) 


y! = y. 

Pri doloPenom kt 
doklarnedobimonj, 
priPteiemo enkrat nazai. Vse skupaj ponMia- 
mo, dokler ni praostali kot dovol{ majhen. Na 
koncu moramo same ie seitetl vse le kote. 
UTEflATURA 


30 


SOmWOUCftMlKMl 


Programiranje PUSKOSAVifc 

za popolne zacetnike 


O d kakovosll raSunalnISkih programov 
ie odviano marsikaj v vsakdanjem 2lv- 
Ijenju: banino poalovanje, plate in 
pokojnine, promet, gradbenttki projekti... 
Softveiski trg ia zdalet nl zasiten. nasprot- 
no, povpraievanje po novih programih (in 
programenih) nenehno rasle. 

Spomnimo as zatetka. tistih tasov. ko ra- 
tunalniSke industrlje aplon ie ni bilo. Takrat 
so mlslili. da bo en sam ratunalnik dovolj za 
vao Vellko Brttanijol Prvi programi so bill 
skralno preprosti, vna&ali so |lb s spajkalni- 
kom In z lzvl|atem. pri pisanfu pa nl bilo treba 
pazitl samo na natantne rezultate. ampak 
ludi na to, da program ne bl uniOM ratunalni- 
ka. InZenIrji in matemaliki, kl so sestavliali 
ratunafnike, so bill hkrati prvi programeni. 
Njlhova glavna naloga (a bilo Izdelovanje ko- 
likor toliko zanesijivih strojev. samemu pro- 
gramiraniu pa niso pripisovall nikakrinega 
pomena. Ko je bila strojna oprema dovolj 
dognane in $e je pocenila, je postalo progra- 
miranie poseben poklic. 2e sradi iestdesetih 
let so ga V ZDA poutevaii kot predmet. 

Takrat je nastal problem zaradi lzoOra2eva- 
nja kadrov. Kaj predavati prihodnjim poklic- 
nim programerjem? Prvi tetaji programiranja 
so se omejlli na strojni jezik ratunalnika (na- 
vadno tistega. ki ga je imel organizator teta- 
la) In pozneje na kakien vli)l programski 
jezik, V Industriji najpogosteje fortran in co- 
bol, na univerzat) pa algol. Programiranje so 
enaCili s poznavanjem programskega lezika. 
Algoritml, $ kaierimi na zatetnlikm tetajih 
ilustrirajo sintakso kateregakoll jezika, ne 
morejo bitl obiirni in prav tako ne kaiejo 
stvarnih problemov, kl terjajo programe z ne- 
kaj tisot ukazi. Zgledi v uibenikih so se v 
glavnem skrtili na dobro definirane matema- 
tltne problems, npr. reievanje enaCb, seite- 
vanje matrik, sortlranje nizov in podobno; to 
le ustvarilo priletajnikih vtls. daje programi- 
ranje preva malenkost. Najhujie pri vsem je, 
da faze reievanja problemov v takih nalogi- 
cah sploh ni. Zato so programe vedno kodi ra- 
il neposredno v programski jezik. Tetajniki 
so se navadlii, da so zateli takoj pisatl ukaze 
programskega jezika, namesto da bi reSevaii 
problem - to pa le zelo nevamo. 

Logitna posledica takega pojmovanja pro- 
gramiranja je blla, da so merili programerjeve 
sposobnosti po itevilu ukazov, kl jih je lahko 
zaplsal V tasovni enoli. Taka praksa je prevla- 
dovala tja do konca iestdesetih let. Takrat je 
postalo jasno, da z >linearnim- prijemom ni 
mogote zagotovltl pisanja programov, ki bo- 
do brez logitnih napak, ki se bodo dali poz- 
neje spreminjati (•vzdr2evati>. kot se stro- 
kovno rets), kl bodo delali zanesljivo ltd, 
Tako je bilo v isstdesetih letih v ratunalnliko 
naibolj razvitlh drZavan, kot so ZDA in Vellka 
Britanija, in tako ie zda) izobraZujeio progra- 
merje pri nas. Namesto dokazovanja je dovolj 
oditi na ensga od hrupno programlranin te- 
tajev programiranja v razlitnlh klubih all si 
ogledaii nain za poutevanje programiranja 
na srednjih iolah. 

Hkrati je bilo v svetu fiedalje vet ljudi. ki so 


priili do osnovnih In najvetkrat pomanjkijivin 
spoznanj o ratunalnikih mimo iolsksga sl- 
stema, predvsem na kralkih teCajlh, ki so jib 
organizirali prodaialcl ratunalnikov za svoje 
kupce. V sedemdesetlh letih se je s programl- 
ranjem pre2lvljalo 2e pribll2no million ljudi. 0 
kakovosti programov. ki SO jih napisall takim 
priuteni programerjl, prltajo nasiovi v slogu 
•Ratunalniika napaka je ubila tloveka*. 
•Raiunalnik zahteva vplaCllo 0 dolarjev* in 
podobne novice, ki jih odtiej precej redno 
beremo v dnevnikih. 


Softverska 

fciiza 


Oktobra 1968 so na konferenci pod pokro- 
viteljstvom znanstvensga odbora NATO v 
Carmisch-Partenkirchnu (ZR Nemtija) javno 
razgiasili softversko krizo. Na tern sestanku 
je vetina navzotih (ki so bill vsl na zelo viso- 
kih poloJajlh v svojih organizacijah) uradno 
potrdlla, da poklicni programerjl ne zoajo 
programiraU. ie to priznanje je bilo orjaiki 
korak naprej. Seveda se je postavlla vrsta 
vpraianj. Kako naj dela In kaj vse mora veden 
zares dober poklicni programer. da bi mogei 
pisatl kvalltetne progiame? Izkazalo se je, da 
lahko doseieio napredek pri programiranju 
edino $ tern, da spremenijo navade vsakega 
programerja. §e vet, zaieleno je, da se loti 
programer pisanja vsakega novega progra- 
ms enako. To olajia branje programov, pro- 
gramerjev tok misli pa loti od speclfltnlh 
znanj, kl so poirebna, da se konkreten pro- 
blem reil z uporabo ratunalnika. Vse ilsto. s 
timer lahko programer povetasvojo produk- 
tivnost. je dobllo ime -metodologija progra- 

Odtlej so se -filozofi progiamirania* po- 
svetlll uspsinemu plsanju programov. Odkrill 
so ustrezne melode programiranja, ki lahko 
zvetajo uspoBoblienost povpretnega progra- 
merja. V dolgotrajnin razpravah se je krlstali- 
ziralo tako imenovano atrukturirano progra- 
miranja. kl se je V danem trenulku Izkazalo za 
najboijio metodologijo. Prav tako so pogo- 
sto omanjall izraz •razvijanje programov od 
zgora) navzdol-, po angl^ko 'top^own pro- 
gram development-. Danes se oba izraza 
uporabljata kot sinonima (teprav je med nju- 
nima pomenoma nekaj bistvenik razlik). Uva- 
janje programiranja -od zgoraj navzdol- je 
spremljala prava majhna revolucija v vsem 
programerskem svetu. To meiodo so sploSno 
sprejeli tele pred kaktnimi desetimi leti, tik 
pred nastankom mikroratunainikov. 

Vzporedno z razumevaniem, kaktne le res- 
nitna narava programerskega dela. se le v 
sedemdesetlh letih te bolj demokratlzlral do- 
stop do ratunalnikov. Posebno se je razvila 
uporaba ratunalnikov z dodeljevanjem tasa 
(time-sharing systems); la je omogotila inte- 
raktivno razvl|anie In preskutanje pro- 
gramov. 


V tern tasu so se rodlle tudi tteviine druge 
ideje 0 kar najboljtl organizaclji programer- 
skih ekip, dokazovanju programov, interak- 
livnem lestiranju itd., loda ph tern se ne mo- 
remo zadrievati. Zamlsii so ostale na ravni 
leplh eksperimentov all pa zahtevajo od pro- 
gramerja visoko matematitno kuituro. tako 
da nas tu ne zanimajo. 

Na videz protlslovno. vendar po vseh zako- 
nitoslih se je znatio strukturirano programi- 
ranje pred novimi zahtevami prav takrat, ko 
so ga kontno spreiell kot edino moZnost za 
pisanje profesionainih programov. Nastali so 
mikroratunalniki in krog moinlh aktrvnih 
uporabnikov se je spet dramstitno raztini, 
tokrat na desetine milijonov. V bliZnjI pnhod- 
nosil se bo la ttevilka povzpela na stotiite 
milijonov. Ratunainike lahko uporabijaio in 
programirajo tiroke mnoZice, kar sosesilovi- 
to pocenili. 

Mihrorafiimal 

nishB 

konjuithtura 

V zadnjih desetih letih so postavin ratural- 
nitko industrifo na glavo. §tevllo ratunaJni- 
kov je zraslo z nekaj deset lisot v veltkih 
lirmah na 10-20 milijonov. razprtenih po 
domovih oziroma majhnih in srednjih podjet- 
jih na vsem svetu. Lets 1983 so Imeli v ZDA 
ratunalnikov za skupaj 165. na Japonskem 
za 423 in v ZR Nemtiji za 29 milijard mark 
Recimo, da se vsaj 100 milijonov ljudi doma 
all na delovnem mestu vsak dan sreta z ratu- 
nalnikom. Veliko vecino ratunalnikov upo- 
rabljajo skupaj s kakSnim komercialnim pro- 
gramom: okoli 40odstotkov vseh lasinikovsi 
z njimi pomaga pri obdelavi besedii. ratunai- 
nike Imajo za nekakSne pisalne siroie na vitji 
ravni. Strokovnjakl menijo. da zares pite no- 
ve ratunalniSke programe samo en odslotek 
vseh uporabnikov, po grobem ratunu okoii 
milijon ljudi. Ce bi vsak od teh akiivnih pro- 
gramerjev napisal en sam jdober) program 
na lelo. bl nam bilo na voijo ze na siotisote 
kvalitetnih programov za vse mogote ratu- 
nainike in za vsakrSno rsbo . . . 

Kot vsi vemo. je resnica bistveno drugatna. 
Najbogatejto programsko knjiZnico na svetu 
premore ratunalnik apple II s priblitno 
17.000 naslovi; sledi mu operacijski sistem 
CP/M z 10.000-12.000 program!, ki so 2e 
vttetl V omenjenih 17.000 za apple II. Tudi ze 
ratunainike. zdrutijive z IBM. je velikanska 
izPira.gotovo pa teh programov m nasiotiso- 
te . . . cisprav so nail ratum le pribll2ni (veti- 
na poslovnih uporabnikov potrebuje enake 
programe). dobimo vtis. da bi bilo mot ratu- 
nainike te bolj izkoristiti. 

Stanje se ne bo moglo bistveno spremeniti. 
te se ne bo nautil programiratl vsak moZni 
uporabnik. In novi programi so v resnici po- 
trebni: ocenjujejo, da jih samo v izobraZeva- 

Mojmikro 31 



SOLA MOJECA MIKRfl n 


n|u na srednji stopnji v Zdru2enlh driavah 
primanikuje okoli 50.000. Podjelja, specialtzi- 
rana za pisanje ratunalniSKIh programov, fi- 
zlino ne bodo mogla nikoli spraviti skupaj 
toitkine koliPtne smisalnih ukazov. Reiitev |e 
toraj V isfn, da sa povePa Stevllo nepoKlicnih 
programerjev. To pa povzroPa nova pro- 
bteme. 

Zgodovina pove: ker se je itavllo progra- 
mariav povePalo z nekaj desat na milljon. ja 
nasta'a prva sottverska kriza, ki smo jo ome- 
nlll na zaPektu. To so prebrodlll s slruktuhra- 
nim programlranjam, ki zahtava, da postana- 
jo vai programarji nekakPni praktipni mate- 
matiki. Vztraja tore] pri vePji speclalistiPni 
usposobljenostl. Za mnoiico 100 mlitjonov 
pfogrameriev, ki jo seslavtjajo vsl mogoPi 
profill Izobraienih In celo neizobraienih upo- 
rabnikov. ja kaj takaga nemogoPa. Mar naj sa 
povpraPna gospodinia uPl teorife odIoPilev. 
da bl mogla napisatl program v kakSnem 
programskem jezikti? Odgovor je sevada 
na. Naia gospodinja potrebuje recept za pi- 
sanje programov, ta pa r«aj bl imei naslednje 
idealne lastnosti: 

1 Zlahka se ga nauPImo. 

2. Zlahka ga uporabljamo. 

3. Pravlino opisuje process. 

4. Daje zanesljive rezultate. 

5. Z njim zlahka spraminjamo programe. 

SPasoma je nasiaio vep meiodologij pro- 

gramiranja. Nai omenimo Wamier-Orrovo 
cnatodolr^ijo, Jacksorovo strukturirano pro- 
gramiranje, moduiamo programlranje. meto- 
do sistemskih analltikov. dokazovanje ko- 
reklnosti programov, razliPne metodologije 
ZB ocenjevanje kvalltete programov (softver- 
ska (izika, softverska metrika), generatorje 
programov. jezike za oblikovanja programov 
(angl. program design languages)... Vsaka 
od teh meiodologij ponuja sistemske prijeme 
za ustvarjanje zanesijivih, uporabnih, Pltljl- 
vih, skralka, odiipnih programov, ki -prime- 
jo- pri prvem poskusu. 

Tu bomo razloiin tiste metodologije, ki od 
programerja na zahtevajo formalnega mate- 
matiPnega znanja. Zgorn)ih pat zahtevpe naj- 
bolj izpolnjuje WarrMBr-Orrova metoOa. Zato 
jo bomo predstavili najprej, polem pa to bo- 
mo primertali z nekaterimi drugimi. 


Wamier-Orrova 

metodologija 

Metodo je Izumll Pariian Jean-Domlnlqua 
Warmer 2e sredi Pestdeselih let, toda PIrPi 
programerski javnosll nl bila znana, dokler ni 
v anglePPinI izpia Wamierova knjiga Logical 
Constructions of Programs (Van Nostrand 
Reinhold Co., New York, 1976). V prevodo je 
postalo delo dosagljivo velikemu Plevilu pro- 
gramerjev z angiosapkega govornega ob- 
mopja In nl bllo treba doigo Pakatl na to, da 
so osnovno zamisal Pa zboljPali. Pri tern se je 
najbol) Izkazal Ken Orr s knjigo Structured 
Systems Development (Yourdon Press, New 
York. 1977), tako da se metodologija imenuie 
tudi po njem. 

Predan zaPnemo razlageti Wamier-Orrovo 
mstodologijo programiranja, moramo po- 
udariti, komu je namenjena. Mnogim samo- 
ukim in priuPanim programeriem je tuja sa- 
ma misal na predpisan standard, ki bl ga 
moral! upoPtevali pri pisanju programov. 
Programiranis doPIvIjajo kot nedolakijivo 
usNarjaIno dejanje. 2e ob omembi. da se je 
treba le -umetnosli- lotiti tormaino, zaPutijo 
odpor. najpogosiege z izgovorom, da progra- 


mlranje ni tiaka, ampak zabava. Proti temu 
iraclonalnemu dojemanju programiranja ne 
moremo postavltl nobenega argumentavslo- 
gu: -S lakpno in lakpno metodologijo boP 
konPal program dva dni prej.- NajboljPI argu- 
ment v prid sistemaiskemu naPrtovanju je 
Pas, kl mine med plsenjem In predelovanjem 
programa. Program, narejen v dveh dneh in 
dveh noPeh, se zdl Pez Pest mesecev podo- 
ben eiektronskim hlerogllfom 2e samemu av- 
torju, da ne omenjamo kakPnega drugega 
braica tega izdeika. 

Programlranje namrep moremo in moramo 
jemati kot sposobnost za komuniclranje. in 
to na najmanj dveh ravneh - komuniclranje z 
druglmi Ijudml (kl berejo tekst programa) in 
komuniclranje z uporabniki (to se po deflnici- 
ji razvija v pogovoru med raPunalnikom in 
Plovekom). Sam program postane tu sred- 
stvo za izmenjavo idej in Informacij med pro- 
gramerjl in druglml uporabniki, h katerim so- 
dijo tjudje In siroji (ne obvezno raPunalnik, 
ampak na primer robot). Prvi tip komunikaci- 
je zahteva od programerja, da pipe PitIjIvo: 
program napiPemo samo enkrat in ga bere- 
mo vedno znova. UspePnost metodologije je 
treba merlti predvsem po Pitljlvosti konPane- 
ga programa in spremne dokumentacije. 

Za programlranje samo zase. kot umetnosi 
zaradi umetnosti. metodologija niti nl nujna. 
Metodologijo uporabljajo tisil. kl ielijo po- 
daljPati ustvarjalni (ben: zabavni) del progra- 
miranja In skrajPatl rutinski del. 

Vsak programer im’a lasten slog: izbira in 
kombinira ukaze, daje svoja Imena spremen- 
Ijivkam in podprogramom. Nekalere toPke so 
pa skupne vsem. Izbira konkrelnih ukazov je 
lahko razliPna, vendar je vsege nekaj metod 
za rePevanje nalog. Programlranje je vedno 
samo etapa v rePevanju kakPnega vePjega 
problema Vsaka dobra metodologija mora 
upoPtevatl tudi to. Zato poznamo v usivarja- 
nju programov dve strogo JoPeni lazi. 


ObUkovanje in 

izpisovanje 

programov 

Si lahko predstavljate gradbenika. ki bl se 
spravil delat petnadslropno blagovnico brez 
kakrPnegakoli naprta? All Inienirja elektroni- 
ke, kl bl sestavljal televizor brez vsake sheme 
vezij? Qospodlnjo. ki bl Pla natrg. neda bi2e 
naprej vedela, kaj naj kupi? V vsakdanjem 
zivijenju naPrtujemo svoje dejavnosti. Zakaj 
naj bl bllo tako resno delo, kot je programira- 
nje, Izjema? Nlli enega programa ne 01 smell 
napisatl brez pripravijenega shematiPnega 
naprta. Fazo, ko si zamipljamo sesiavne dele 
programa, Imenujemo oblikovanje (design): 
sPmo pisanje programskih ukazov (kodlra- 
nje) bl morale biti enostavno prevajanje na- 
Pega shematiPnega naPrta v jezlk, ki ga raPu- 
nalnik razume. 


IMnozice 


Za oblikovanje programa je potrebna nola- 
eija. Warnier-Orrova metodologija uporablja 
kar najbolj sploPno. tisto Iz teorije mnoZIc. 
MnoZic se danes uPijo v prvem razredu os- 
novne Pole, odkoder vemo. da jih oznaPuje- 
mo z zavitima oKlepajema. Za raPunalniPke 
programe bomo nekoliko spremenili delinici- 
jo: znan naj bo tudi vrstnl red elementov 


COMPUTER 

SEEMULLER 
GMBH MUNCHEN 

Schillerstrasse 18, 

samo tri minute od avtobusne 

in zelezni^ke postaje 

PONUJA PO 
NOVIH CENAH 

SINCLAIR zxei DM 86 50 

SINCLAIR SPECTRUM 48 K 4 8 
progr kssel DM 245.60 

SINCLAIR SPECTRUM 48 k plus DM 34900 

SINCLAIR OL le-eitm. angitiks 
verzija OM 723.00 

SINCLAIR PRINTER GP 90 S OM 306.00 

SINCLAIR SHARP RECORDER 
(kautoloni DU 113.00 

COMMODORE PC 129 DM 676.00 

COMMODORE PC 128 D DM 168Z00 

COMMODORE VC 64 DM 448.00 

COMMODORE VC 1531 - kawtofon OM 74.S6 

COMMODORE VC 1541 - dak 

COMMANDER RECORDER VC 64 
COMMODORE MPS 801. lakalnik 
COMMOOC^E MPS 803. tiakalnik 
COMMODORE PC 10. raPuruUrnk 
COMMODORE PC 20. reiunamik 
COMMODORE VC 1702 barvni 
COMMODORE VC 1902. twrvni 

COMMODORE EASY SCRIPT 
TEXTPROCESSOR 
COMMODORE SIMONS BASIC 
PROGR 

SCHNEIDER CPC 484 1 zelanim 
SCHNE^R CPC 464 z barvnim 
^HNE^ER CPC 664 t zelanim 
^HNEIDER CPC 664 z barvnim 
SCHNEIDER CPC 128 z zelanini 
^NE?^R CPC 128 Z barvniin 

SCHNEIDER Joyce ratunalnik 
SCHNE!DERNLatakalnik4646e4 OM 700.00 

SCHNEIDER FLOPPY CPC 464^64 DM 700.00 

ATARI ST 520 raZunalnik. arrgleSHa 
izvadba DM 2191.00 

ATARI ST 520. raOunalmk. nemtka 
iz\«dt>a DM 2279.00 

STAR S6 10. Iiskainik OM 676.00 

EPSem RX 60. Iiskalnik DM 732.00 

EPSONFX80 4 takalnik DM 1165.00 

EPSON FX 100 4 Kskalnik OM ISTS.OS 

□ISKETE 5 25' 10 ST.SST30 DM 22.80 

DISKETE52S' lOSTpSOO DM 28.10 

QUICK SHOT I Joyslick OM 17,56 

QUICK SHOT II loyshck DU 22J0 

QUICK SHOT IV joytlick DM 30 70 

QUICK SHOT V joystick DU 25.45 

QUICK SHOT VII Joyslick OM 24.60 

QUICK SHOT IX joyslick OM 43,00 

Vellka izbira Zepnih raCunalnikov 
znamke SHARP - TEXAS 
- CASIO - HP ltd. 

Za majhne poiiljke po 
po8ti vplaeajte ie 29.00 DM 
za banOne in poStne stroike 
NakazHo: BAVePtSCHE 
VEREINSBANK MUNCHEN raiun 
BOB 7B0 SEEMULLER 
GmbH MUNCHEN, 

Schillerstrasse 18. D-8000 
MOnehen. tel. 99 49 89-59 42 81 


COMF*UTER 


DM 463.00 
DM 4Z.10 
OM 26140 
DM 349.00 
OM 4000J)0 
DM 650000 

DM 700AO 
DM 963.00 
DM 34,20 
OM 51.80 


OM TOOAO 



DM 1640.00 
DM 2160,00 


SOLftWOlECftMIKimn 


mnoiice, mnoiica mora biti tore) urejena. 
TakSno vldimo na aliki 1 . 


zaCetek 

PROCESA 


I PONEDEUEK PONEDEUEK 

I TOREK TOREK 

DNEVI I SREDA OELOVNI SREDA 
V TEONU I eElDTEK DNEVI CETRTEK 


I NEDEUA PROCE5 

Slika 1. Oznaievanje mnoi<c in pod- 

Opazlll smo. da je re lev! stranl mno^ice 
njeno ime. sama mno2lca pa je mad zavitima 
oklepajema. Slike prav take kaze podmnozi- 
co mnoZice dni v lednu. oznaieno z imenom 
DELOVNI DNEVI. Seveda ima lahko vsaka 
mnoiica veliko StevHo podmnoiic. 


SREOINA 

PROCESA 

KONEC 

PROCESA 

ZACETEK 

SREDINA 

KONEC 

ZACETEK 

SREDINA 

KOEC 

zaCetek 

SREDINA 

KONEC 


Program 

Program je skupina ukazov, ki jih kdo (all 
kaj) izvaja. Tu se uiimo pisatl raiunairlike 
programe. v resniinem iivijeniu pa se sreiu- 
jemo tudi s Stevllniml druglmt. V Solah poteka 
pouK po programu, kl ga predpliejo uatrezne 
prosvetne oblasti, recimo jim kar oprogra- 
merji". Med programom in nafirtom dels le 
velika razlika. Z naditom prpraviiaio strategi- 
jo, torej sploino metodo za reiitev problema. 
-iesa se morajo nauiili uienci v sedmem 
razredu-, medlem ko program naravnost 
predpisuje. kai je -druga metodi&na enota v 
mesecu novembru*. in okvimo celo navaja 
datum, ko mora biti kakSna metodidna enota 
izpeljana. Lahko bi rekli, da |e udni program 
eden od nadinov za uresniditev udnega nadr- 
ta. Nadrt le strategija za reSitev problema, 
program pa je taktika: kaj, kdaj in kako. 

Ukazi V programu je treba izvesti po dolo- 
denem zaporediu. Zato ga zlahka pnkaZemo 
z notaeijo mno2ic. Na sliki 2 je -program-. 


NAKUP 

KRUHA 


VZEMI DENAR 
VZEMI TORSO 
OBLECI SE 
POJDI SKOZ VRATA 
ZAKLENI VRATA 
HODI DO TRGOVINE 
STOPIVTRGOVINO 
NAROCi KRUH 
VZEMI KRUH 
plaCaj ga 
STOPI IZ TRGOVINE 


5f/ka 2. Program za naKup Kruna 


Slika 4. Precizirnje procasa 
Po drugl stranl vemo, da je mogode opisati 
vsak program kot komblnacijo vrste prepro- 
stih ukazov, ponovitev In Izbir. Poglejmo, ka- 
ko se te tri osnovne programskee sestavine 
opiaujejo z Warnler-Orroviml diagrami. Vrsto 
ukazov smo spoznall 2e na sllki 2, zato pojdl- 


Ponovitve 


Naredimo diagram za branje knjige (slika 
S)l Vsaki stranl knjige ustreza natandno ena 


1. ODPREMO STRAN 1 

2. PREBEREMO STRAN 1 

а. OBRNEMOLIST 

«. PREBEREMO STRAN 2 

S. PREBEREMO STRAN 3 

б. OBRNEMO LIST 

7. PREBEREMO STRAN 4 
a. PREBEREMO STRAN S 

9. OBRNEMO LIST 

10. PREBEREMO STRAN 6 

11. PREBEREMO STRAN 7 

12. OBRNEMO LIST 


Slika 5. Branje knjige - prva verzija 

vrstlea v Warnier-Orrovem diagramu. Takoj le 
jasno, da takSen diagram ni kdove kako smo- 
trn, sa| se ena sama operaciia velikokrat po- 
navlja. Enostavneje je, de samo oznadimo 
vrsto operaeije in Stevilo ponovitev. Ustrezen 
Warnier-Orrov diagram kaie slika 6. 

Stevili V okrogllh oklepajih -1. s- pod Ime- 
nom process -za vsako stran- pomenita, da 
se mora la postopek ponovlti najmani enkrat. 


Kot opazimo. manjka desnl zavitl oklepaj: 
pri programih ga bomo vedno izpusttll. 

Z notaeijo mnozic lahko opISemo vsak pro- 
ces. tako da ga razsiavimo na zadetek, sredi- 
no in konec. Slika 3 ka2e to razdelitev kot 
Wamier-Orrov diagram najboli splodne moz- 


ZACETEK ODPRI PRVO STRAN 
BRANJA PREBERI PRVO STRAN 
OBRNI LIST 


KAKO 

BRATI 

KNJIGO 


ZA VSAKO PREBERI LEVO STRAN 
STRAN PREBERI OESNO STRAN 
(1- a) OBRNI LIST 


I zaCetek procesa 
PROCES ( SREDINA PROCESA 

I KONEC PROCESA 


Slika 3. SploSna oblika Wamier-Orrovega 
diagrama 


Ta melodologija nam koristi pri pisanju 
kakrdnihkoll programov. Vsakega od treh os- 
novnih procesov lahko prav tako predstavi- 
mo s tremi podobnimi podprocesi (si. 4). 


KONEC ZAPRI KNJIGO 
. BRANJA OAJ JO NA POLICO 


SUka 6. Wamier-Orrov diagram branja 

lahko se pa s-krat. Natandno Stevllo stranl v 
knjigr ni znano naprej. s tern pa dejansko 
doseZemo sploSen opis, kaj je proces -branja 
knjige-. Branje vsake nove knjige lahko opi- 
Semo te s tern, da spremenimo spremenljlv- 
ko -S-. Zapis -1. s- tore] uporabljamo za 


proceed, pri katerih Se ne poznamo natand- 
nega Stevila ponovitev. Seveda so te v neka- 
terih procesih vedno enake dnevi v tednu, 
meseci v letu . . . Zanje uporabljamo zapis na 


LETO 


MESEC 

(12) 


Slika 7. Slevilo mesecev v le 


Stevilo mesecev v letu -|12)- je nespre- 
menljivo. 


Izbira 


V skoraj vsakem procesu so dela. to se 
lahko dogajajo neodvisno drugo od drugega. 
Pri opisu procesa jih moramo predvidetl. V 
pogovomem jeziku oznadujemo take vzpo- 
redne pojave z veznikom -all-. Ce redele -v 
2epu imam moder ali zelen kemijskl svmd- 
nlk~. ste uporabili besedo -ali- v pomenu 
-moder svindnik, zelen svindnik ali oba-. Te- 
mu se pravl v programiranju -inkluzrvni ah- 
(dovoljene so vse tn mo2nosti). Ce vas bo 
kdo V banki prosll za svindnik in vam bo vzel 
oba. pa se boste po vsej verjetnosti ujezili. saj 
ste mislili -moder all zelen svindnik - ne oba 
hrati-. To je tako Imenovani -ekskluzivni all-, 
ki se iziemno veltko uporabija v progcamira- 
nju in je v Wamier-Orrovem diagramu pnka- 
zan kot -plus v krozcu- (Slika 8). 


I MODER 

POSOJANJE 1(0,1) 
SVINCNIKA \ 

I ZELEN 

I (0, 1) 


Slika 8. Eksluzivni ali 


Pod mo2no5tjo -samo moder svindnik- In 
-samo zelen svindnik- piSe 0.1. To je zname- 
nje. da se ne more podproces izvesh nikoii ali 
pa se lahko izvede samo enkrat. odvisno od 
izpolnitve kakdnega pogoja. 

Se pogoslejSa uporaba izbire v programi- 
ranju je komplementirari pogoj na sllki 9. Tu 
vidimo del procesa -izpladilo mesednega 
osebnega dohodka-. 


IZPLACiLOj ^ “ESECU IZPLACAJ 00 
1 pnvi V MESECU NE izplaCaj od 


Slika 9. Komplementami pogoji 


Cria nad -1. v mesecu- pomeni zanikanje: 
vsi datumi v mesecu razen prvega. Komj^ 
mentarni pogoj je v programiranju zelo po- 
gost. ker se z njim oplsujejo vse moZnosti v 
kakdnem poloZaju. Med tremi aii ved moZ- 
nostmi Izbiramo z ekskluzivnim all. Tak pri- 
mer je na sliki 10, kl ka2e dijakov detovni dan. 
Za vsak primer smo dodali moZnost -nede- 


S tern je Opis notacije v Warnier-Orrovih 
diagramih kondan. Dokazali smo. da je mo- 
gode predsiavlti vsak program z vrsto uka- 
zov, ponovitev in izbir. Zdaj pa si bomo ogle- 
dali. kako lahko po Wannier-Orrovi metodo- 
logiji nadrlujemo program neodvisno od ra- 
dunalnikov. programskih jez’kov in drugih 
fizidnih podrobnosti. 


Mojmikrci 33 


SOM MOJECfl MIKRA IV 


<4 I PONEDEUEK UCENJE FIZIKE 

TOREK UCENJE MATEMATIKE 

s3 I SREOA UCENJEFIZIKE 

S < i 6ETRTEK UCENJE 6EOGRAFME 
^ PETEK UCENJE STROXJEZIKA 

I NEOEL. DAN iORANJE Z flA6 


uporabljeno posodo, postavimo lorto pred 
'’oste itd. Tako smo uredili zadetek In konec. 
'slane nam Sa sredina, t. j. meSanje, odmer- 
inja in podobno. Ta del procasa prav tako 

>•1 konec. Ko izpolnimo la podprocese, dobi- 
mo nekaj podobne^a aliki 12. 


Z Warnler-Orrovlmi dlagrami lahko razdeli- 
mo vsak algoritemski procaa na podprocasa. 
Diagram! ne la kaZefo, kai je treba nareditl. 
ampak odgovaijajo na Sliri osnovna vprada- 
nja: zakaj, ka|. l»ko in kdaj. Ta $o na sllki IS. 

Pogled z leva na daano nam pove. 'kaj- 
procas dala In 'Kako* to gre; da gledamo na 


Slika 10. VeCkraIni ekskluzh/nl all (ukaz 
CASE) 

Oblikovanje 

procesov 


zaDetek 


POlSCi PEKAC 
POlSCi POSODO 
OeiSTI JU 
vkuuCi peCico 


zaDetek 


zmeSaj BEUAKE 
DOOAJ SLADKOR 
DOOAJ RUMENJAKE 
OODAJ MOKO IN OREHE 


Kako je treba povezovatl trl osnovna pro- 
gramske struklure v vedje procese. te pa v 
korektne radunalnjdke programe? Odgovor 
na to vpraSanje je pravzarav bistvo Warnler- 
Orrove metodologije: procese je treba nadr- 
tovati od zadal- Vsak oblikovalec all pro]ek- 
tant mora zadeti pri viziji kondnega izdelka. 
Arhilekt si najprej predstavija zgrajeno hiSo, 
jo naride in priloii uslrezno dokumentacijo. 
Po taj ustvarjaini fazi stopi na pnzorlSde Inte- 
mr gradbeniStva. kl nadrtuja statiko zgradbe. 
temelje itd. Sele ko le ves projekt gotov. se je 
mogode lotitl zidave. Z oblikovaniem progra- 
ma -od zadaj- je prav tako: vizijo konCanega 
programa analiziramo In razbijemo na ob- 
vladl{lve celote. Ko je vsak del pod nadzor- 
stvom, lahko zadne programer graditi pro- 
gram, toda tokrat -od spredaj-, lorej od za- 
detka do konca. Programer le arhitekt. grad- 
benik in lizidni delavec v eni osebi. To |e 
na|brZ najpomembneidl razlog, zakaj le racii- 
nainldko programiranie tako pril|ub<|eno. 

Kot smo 2e povedali. so v praksi poudevali 
programiranje Izkijudno kot konslnjlranje 
programov, taze nadrtovanja (oblikovanja) 
programovpani bilo. To je tako, kotde bi dali 
skupini gradbemn delavcev ves potreben ma- 
terial. potem pa bi pndakovali, da bodo sami 
zasnovali. projektiraii In zgradlli petnadstrop- 
nlco... Verjetno bi kakSnega delavca med 
gradnjo doletela nesreda, zgraiena slavba pa 
najbri tudi ne bi blla na{bol| varna za ijudi v 
njej. Sottver je res -mehak- in -neviden-, 
vendar to ne pomeni. da |e slab program 
manj nevaren kot noja pod nezanesljivim 
gradbenim odrom' 

OpiSimo proces, -kako narediti torto-. 
Oblikovanje tega In vseh drugih procesov se 
zadne z risanjem velikega zavitega oklepaja, 
kl mu damo ustrezno ime. Takoj odgovorimo 
na kljudno vpra^nie. kaj hodemo Imeti po 
koncu process. Ker tu razlagamo uporabo 
Warnier-Orrove metodologije za opisovanje 
procesov, je odgovor preprost: radi bi dobili 
Warnier-Orrov diagram process, -kako nare- 
dill torto-. Vsak proces ima zadetek. sredino 
In konec. To splodno urejanje problems vidl- 



0%S I ZACETEK PRIPRAVUANJA TORTE 
j PRIPRAVLJANJE TORTE 
Sn-S I KONEC PRIPRAVUANJA TORTE 
£ 


Slika 1 1. Sploini diagram za pripravlianje 


Zadetek, sredino m konec process secira- 
mo, Kakozadnemo pripravljati torto? Vzame- 
mo pekad, v katerem se bo pekla. In ga odistl- 
mo: pedico vkljudimo na ustrezno temperatu- 
ro itd. Kako nehamo pnpravijati torto? Damo 
jo V hladilnik, da se ohiadi: pomijemo vso 


KAKO 

PRIPRAVITI 

TORTO 


PRIPRAVA 

TESTA 


NAMAZI PEKAG 
POSUJ PEKAti Z MOKO 
PEKA DAJ PEKA£ V PECICO 

Cakaj, da se speCe 
VZEMI IZ PECICE 


IZKUUDi PEGICO 

KONEC POCAKAJ. DA SE MASA OHLADI 

VZEMI MASO IZ PEKADA 


KONEC 


PRIPRAVI NAOEV 
NADEVAJ TORTO 
DAJ JO V HLADILNIK 
POLiZl PONEV 
POMIJ VSO POSODO 


Slika 12. Warnier-Orrov diagram pripravljanja lone 


Tako je mogode razstavlti vsak proces. npr. levo, vidimo, -zakaj- se podproces izvaia: 
-zamenjavo kolesa na avtu- (slika 13) -pra- gleOanoodzgoraj.spoznamo, -kdaj-sepi:^- 
nje perils- (slika 14), program izvaja. Tako pregledna ponazoritev 


ZATEGNI RO£NO ZAVORO 
ODPRI PRTUAZNIK 
VZEMI DVIGALO 

ZAt^ETEK VZEMI REZERVNO KOLO 

SNEMI ZA$ClTNI POKROV 
Z OVIGALOM DVIGNI AVTO 


KAKO 
ZAMENJATI 
KOLO NA AVTU 


ODVIJ VIJAKE ZA PRITRDITEV KOLESA 
MENJAVA SNEMI KOLO 

QUME PODSTAVI REZERVNO KOLO 

PRIVIJ VIJAKE 


KONEC 


SPUSTI AVTO Z DVIGALA 
NATAKNI ZASGITNI POKROV 
DAJ KOLO IN DVIGALO V PRTUAZNIK 
OTRISI POTS CELA 


slika 13. Primer Warnier-Orrovega diagrams 


PRANJE PERILA 


ZACETEK POBERI UMAZANO PERILO 


NAPOLNI PRALNI STROJ 
PRANJE VRZIl NOTER PRALNI PRASEK 

t-HANJt VKUUCI STROJ 

POCAKAJ, da se STROJ USTAVI 


VZEMI PERILO IZ STROJA 

suSenje razprostri ga. da se bo osuSilo 
poCakaj, da se posuSi 


KONEC 


ZLIKAJ VSE 
DAJ V OMARO 


SUka 14. Primer Wamier-Orrovega diagrama 


34 


J 


SOLamOIECAMlKMV 


ZJtCNTPFlATI PERILO 
NEHAJ PRATI PERILO 
KKKO 

Sitka 15. Warnier-Orrov diagram daje popol- 
no sliko prpcesa 

js ena glavnih pradnosti Warnier-Orrove me- 
todologlje. 

Toda all bomo vedno anall razdeliti proces 
na podprocase? Potrebjjemo za kaj takega 
nadpovpreino pamet all dolgotrajno lolanje 
In posebno spretnost? Seveda ne. Mo£ War- 
nier-Orrove metodologlje je prav v terrr. da 
predpisuje £est korakov. s katerlml se da 
vsak proces spremenltl v raiunalniSkI pro- 
gram. Preden jih razto^lmo, ae moramo sez- 
nanltl s Se enim pojmom. 

Hierarhija 

Hlerarhijo najpogosteje definirajo kot >ure- 
)eno vrsto elementov*. v programiranju pa 
pomeni razmerje (relacljoj med mnoilco In 
kakSno njeno podmnoSIco. Za zgled bomo 
vzell nogometno pn/enstvo <gl. sliko 16). 


NOGOMETNO POLSEZONA 

PRVENSTVO (2) 


Slika 16. Primer hierarhidne uredilve 


Kakor se zdl fiudno, je nogometno prven- 
stvo urejerro hlerarhISno: Ima dve polsezoni, 
V vsakt je k kol, vsako kolo je mogode razdell- 
(1 na t tekem. vsaka tekma Ima dva polOasa. 
Hierarhija torej rl kakSen nov pojem In jo 
bomo pogosto uporaOljali pri oblikovanju 
programov z Warnler-Orrovo metodo. 


Prvi korak: 

dolocanje 

izhodnih 

rezultatov 

procesov 


To je naipomemonejai del v oblikovanju 
prooesov. Struklura programa te odvisna od 
Izhodnih rezultatov programa. T) so lahko vsl 
mogoOi: mesetno poroCllo Iz banks, osnutek 
proraeuna v kakSnl orgAnlzacljl, sllka na za- 
slonu, glasbeni akord: vse je odvisno od flzIC- 
nlh lastnosti kakSnega ra£unalnika. Vsak 
program Ima poseben izhodnl slog, kalerega 
strukluro po navadi zlahka odkrijemo. Sllka 
17 kaSe tipidno stran poroflla o poslovanju 
delovne organizaclie v poslovnem letu 1965. 

KakSna je struktura porodlla, ugotovimo 
takole: 

1. iseemo ponovitve (v podatkih) 


da, mesedne seStevke Iti 


DO NAFTA 
LETO 1985 



JULU 

PhODAJA OOHODEK 

TOZD BENCIN 
FILIALA A 

FILIALA B 

SKUPAJ 

TOZD BENCIN 

TOZD KUR. OUE 
FILIALA A 

FILIALA B 

SKUPAJ 

TOZD KUR, OUE 
SKUPAJ ZAJUUJ 
AVGUST 

100.11 82.53 

302.23 99.01 

1.S09.53 510.73 

126.40 27.01 

S92.93 93.22 

2,451-92 175.39 

0.023.95 1.904.82 

PRODAJA DOHODEK 

TOZD BENCIN 
FILIALA A 

FILIALA B 

SKUPAJ 

ZA AVGUST 

SKUPAJ 

POMESECIH 

947.01 

994.20 

7,154.37 

40.232.02 

73.65 

26.57 

2,066.31 

8,902.13 


Slika 1 7. Siran tipiinega ppslovnega po- 


KOLO TEKMA POLGAS 

(1.k) (t) (2) 


Na slikl 16 je struklura porodlla s sllke 17 v 
obliki Warnler-Orrovega diagrams. Z mallma 
drkama ■■o- In >1- sla oznadeni Stevlll tozdov 
In filial V detovni organizacljl. 


pozabimo: preden zadnemo Iskatl strukturo. 



kondno obliKo Izhodnega dokumenta. za me- 
lodlje moramo pnpravltl note... 


Drugi korak: 
dolocanje 
logicne baze 
podatkov 

Logidna baza podatkov po definiciil pome- 
nl 'Vse podatke. kl so potrebni, da korektno 
pridemo do rezultatov programs-. Kot pn 
prvem koraku te metodologlje je postopek 
natandno doloden. 

Potem ko pregledamo vzorec Izhodnih re- 
zultatov V poslovnem porodilu, npr. na sliki 
17, naredimo seznam vseh podatkov. Pri tern 
upoStevamo naslednje konvenclje: 

1. Poija podatkov (Imena tozdov. dtevilke in 
podobno) pISemo z mallmi drkami. 

2. Naslove In imena piSemo z vellkimi drka- 
mi In v narekovajih. 

3. Podpidje za podatkom pomeni, da je v 
vrsticl Se kakSen podatek. 

Na slikl 21 je seznam podatkov. ki smo ga 
Izpeljaii $ sllke 17. 

Vsak element tags seznama je treba presli- 
katl na strukturo podatkov s sllke 18. To 
podnemo take, da odgovohmo na preprosto 
vpraianje: -Kakdno mesto ima la podatek v 
strukturi podatkov?- Ime delovne organiza- 


POSLOVNO 

POROCiLO 

MESEC TOZD FILIALA 

(12) (1.0) (1,f) 

PRODAJA NA FILIALO 
DOHODEK NA FILIALO 

SHka IB. Struklura poslovnega poroiila 

DOLOCi IZHODNI DOKUMENT (VZOREC REZULTATA) <0, 1) 


ZAVSAK 

IZHODNI 

REZULTAT 

(1,r) 

DOLOGI 

hierarhiCno 

STRUKTURO 

DOLOCi STRUKTURO PODATKOV 

ISKANJE PONOVITEV 
ISKANJE ALTERNATE 
ISKANJE LOGICNIH SKUPIN 

Slika 19. Prvi koi 

•8k Warnier-Orrove melodologi/e 


KOCKANJE 

IGRA POTEZA IGRALEC 

(1.9) (1. P) (1,1) 

METANJE KOCKE 


Slika 20. Shamatiini nadrf igre 


Sllka 19 kaZe Warnier-Orrov diagram, kako 
odkrijemo strukturo Izhodnega dokumenta. 
V bistvu nl to nid drugega kot organlzlrano 
izraZanje zgornjih treh pravll. All lahko upo- 
rablmo ta pravlla tudl v kakSnIh drugih pro- 
grams In ne le v tako imenovanlh poslovnih 
porodlllh? Vsekakor. Na slikl 20 je sploden 
prikaz radunalnllke Igre, v katerl slmullramo 
metanje kocke. Igraiec pa stavl na kakdno 
dtevllko. 

Skratka, Iskanje struktur nl tezavno. saj se 
ravnamo po jasnih pravlllh. Toda nikar ne 


clje -NAFTA- je npr. omenjeno samo enkrai. 
na zadetku; ime meseca vldimo dvakrat, na 
zadetku In koncu meseca.. Tako dobimo 
sliko 23, kl kaZe logidno strukturo izhodnih 
podatkov, razmerje med podatki in celotno 
strukturo porodlla. 


Nadaljevanje prihodnjid 
Mojmikro 35 


MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 




VSEBINA 

T.FTNTKA 19fi5 

-NadnaslovS,- -NaslovS-, -Strari", -§te- 


ARKADNE IGRE 

•Leserski video sistem, oirok, ki se je rodil 
orezgadaj-. S6.3 

BRSKAMO PO VASEM UUBUENCKU 

‘Povezuiemo QL s spectrumom-, 24,10 

• YU QUILL 2.0U. 25,10 

Crna kronika 

•Domaia imena pod to/'imi program!- 1 3,3 
CUDOVITI SVET DODATKOV-Oraira, dobiva 
sai-mai/boxu/, 21.7 
•Kako deluie modem 20,7 
•Modemi- 23.7 
-Vse o mortilorjih-. 8,8 
EKSKLUZIVNO 
-Commodore-, 4,3 

•Prankfuriski Uikrocomputer 1985vznBku 
velikib-, 9,3 

•Hannover, sejem sejmov- 6.5 
•Jack je odgrnil zaator (Atari 520 ST)-. 4,6 
-PCWS/iow 1985-. 4,10 
EKSKLUZIVNI TEST 
-Commodore plus/4, • 10,1 
-Commodore 128-, 8,5 
ELEKTRONSKA INDUSTRUA 
•Siemerjs pripravija megaCip-. 50,7 . 
HAROVERSKA OPREMA 
,-Amsfradov DO! - 1-, 22,10 
HARDVERSKI NASVETI, 

-Centronics za C - 64-. 26,5 
-Commodorjeva razSirilvena vrata (1)-, 
28,7 

-Commodorjeva razSirilvena vrata (2)-, 

28.9 

-Commodorjeva razSirilvena vrata (3)-, 

28.10 

-DIgitallzator za spectrum-, 26.10 
-Snoslaven A/D pretvornik-, 31 ,6 
•Operacijski sistem CP/M za commodore 
64 (1)-. 25,1 

-Operacijski sistem CP/M za commodore 
64 (2)-, 25.2 

-Operacijski sistem CP/M za commodore 
64 (3)-. 26,3 

-Povezava C - 64 z navadnim kasetolo- 
nom-. 30,9 

-Programabiini generator zvoka za ZX 
specfrum-, 29,11 

“Stroina koda Mavrice s sllkali-. 29.9 

• Tipkovnica SPICA iz domaie deiavnice-, 

• V/l vmesniki za spectrum-, 27,7 

• Video izhod za sp^lrum v drugo-, 27,5 

• Vmesnikza Spectrum-, 26,8 

INDUSTRUA, 

-PriSel je ias poStenosti-, 8,10 

INTERVJU, 

-dr. Tomai Kalin-. 19,1 
•Emil Milan Pinter-, 19,2 
•Jack Tramiel-. 6,11 

-Janko MrSIc - Flogel-. 13,10 
•Shiraz Shivji-. 7.1 1 
IZ DOMACE GARAGE, 

•Mo! mikro Sloveni/a-. 12,7 
•Moj mikro Sloveniia-, 24,8 
-Moj mikro Slovenija-. 14,9 
•Moi mikro Slovenija-, 14,10 
•Moj mikro Slovenija-, 20,11 
-Moj mikro Slovenija-, 16,12 


KOTICEK za hekerje, 

-i REM, zavarovano aspeedlockom-, 64,7 
•Blnarno mnoienje-, 48,8 
•Daloteka tipa PRINT na mikrokesetah-, 
59,10 

-llegaini ukazi za spectrum-, 42,4 
-LPRINT na 42znakov-, 44,6 
-Nedokumentirani ukazi za mikroprocesor 
6502-, 40,11 

-Novi ukazi za spectrum-, 39,12 

kotiCek za hekerje, 

•Stlaeimo ekran-, 57,10 

• Vse o prek/nitva/i", 44,5 

MATEMATIKA, 

-SploSna metoda za reSevanje enaCb-. 

22,12 

MEDNARODNA RAZSTAVA. -UCiLA 85, 

diovek in slroi-, 30,5 

MIKRO IN MEDICINA, 

-dioveSko lelo na zaslonu-, 68,8 
MSX, 

•Ofenziva z vzhoda-, 8,2 
NAREOI SI SAMI. 

•Vse, kar potrebujeS, je POKE-, 66,7 
•While Lightning in Machine Lightning-. 

69.7 

•Z gpsjim peresom v iziotbe-. 87,7 

NATEC^, 

-Ve/(it odmev, visoka raven, toda zeio malo 
iz/emnega-. 16,7 
NOVE IGRE, 

•Allen 8-. 64.4 

•B, C. II Grog's Revenge-, 70,6 

•Beach-Head-, 65,4 

•Sounly SotP Strikes Back-. 70.6 

•Brian Jacks Superstar Challenge-. 73.8 

•Castle of Terror-, 64,4 

-Cyclone-, 71 ,5 

-Dambusters-, 71,7 

•Decathlon-, 55,3 

•Daley Thomson 's Supertesl-, 60,12 

•Erikova druiina je reSena (Saga o VIkingu 

Eriku)-, 72,7 

•Evil Crown-, 61,11 

•Flight from the Dark-. 72,7 

•Formula 1-, 78,10 

-Gems otStradus-. 79,10 

-C/ioslOuslers-. 55.3 

-Great Escape-, 71,6 

-Gremlins-, 73,7 

-Herbert's Dummy Run-, 56,1 1 

-Highway Encounted-, U,12 

•Hyper Sports-, 58.11 

-Jet Set Willy 2-. 69,9 

-Kalah-, 63,4 

•Knight Lore-. 54,3 

•Kokoloni Will-, 64,3 

•Kung - Fu-. 54,3 

-Match Day-. 71,5 

•Night - Shade-, ’6,10 

•No. 1-. 71,6 

-Nodes oi Yesod-, 61,12 

-Oh Mummy-. 71,9 

-Oasimodo-. 72,7 

-RedMoon-, 61,12 

-Roland Ahoy-, 61,11 

•Skool Daze-, 54,3 

-Sorcery-, 78.10 

•Sport Hero-, 55,3 

•Spy Versus Spy-, 70.6 

-Sfar/o/i-, 72,8 

•Strip - Gambling-. 69,8 

•Summer Games 2-. 77,10 

-rapper-, 72,7 

• The Lost Kingdom of Zkul-, 63,4 

NOVE IGRE. 

-The Hobbit - igra za vse veCne Case?-, 

70.8 

-The Saga of Erik the Viking-. 72,6 
-Treasure Island-, 63.12 
-Underwurdle-, 56,2 


-Weelie-. 57.2 
-IVest-, 72,5 
»IV;7c/i's Cauldron-, 71,9 
-World Series Baseball-, 70,9 
NOVO NA YU TRGU 

-Vrnitev odpisenih (Atari. Oric)-. 4.9 
NOVOSTI 

-Jackiniosh (Aiaril viaca udarec-. 4.4 
OBISK PRl KREMENCKOVIH 
•Apple 2, Se vedno Cil stardek-. 16.9 
•Commodor/ev VIC - 20-. 10.7 
•ZX - 81: spomin na prvo l/ubezen-. 12.6 
OBISKALISMO 

■Psron; od Lainega Horaciia do paketa 
Xchange-. 4.12 

■Ob vriku piva s Pilvimanom-. 16.1 
OPERACIJSKI SISTEM 
-CBM: GOTO CP/M-, 27,9 
•CP/M-. 5,6 
-MS - DOS-. 14,6 
•0 mISIh in oknih-, 4,6 
-OS - 9-. 15,6 
-UNIX-. 16.6 
PASTI PRl NAKUPU-, 

Amstrad 464 all 664?-, 21.9 
PIKA NA I 

■Naredimo si dvostransko disketof-. 30,7 

• Tipkovnica na spectrumu-. 30.7 

•Zvok pri nalaganju In snemanju a C-64-, 

POSLOVNI PR06AAMI-, 

Novost za QL Toolkit-, 66,6 
-Preglednica-, 22,2 
PREOSTAVUAMO VAM 
•Amstrad PCW82S6-. 12,11 
•Brother EP 44-. 25.9 
•Commodore PC - 10-. 6,7 
•HP PC. mini za taren-. 6.6 
•Moi partner-. 14,5 

■Orao 102. domaii mikroraiunalnik-, 6.4 

•Osebni raiunainik OLIVETTI M 24-. 4.8 

■Sharp MZ - 700-. 12,1 

•Sharp MZ- 800-. 10,10 

•Triglav all trident, Sestnaistbitnik s tremi sr- 

PRESKUSILI SMO 
-Kateri je naihilreiSi?-, 2Q£ 

PROGRAMIZA C - 64 
•Vet kot24txinaslovov-. 31,7 
PROGRAMSKA OPREMA 
-Brstedi Lotus-. 17,10 

14,12° 

PROGRAMSKI JEZIK 

•CP i Pascal za OL-. 23.5 

-Exbasic Level 2-. 52,9 

-Megabasic-, 60.8 

-Micro - Prolog (1)-. 4020 

-Micro - Prolog (2)-. 40,3 

•Micro - Prolog (3)-, 46,4 

•Micro - Prolog (4)-. 52,5 

•Oreo, pojdi napre/ (GO FORTH)-. 20.10 

-Pascal-, 22.5 

•Programski paket 1-2-3-. 18.10 
•Promal. Cudeinljezlk?-. 41,12 

• Turbo Pascal-. 24.5 

•ZX Spectrum simulator-. 61 ,8 
PRVE IZKUSNJE 
-Amstrad 6128-. 22.11 
PRVI KORAKI S C - 64 
-Kjeseskrivabasic?-. 42.3 
-PflW VTIS-, 

•Amstrad CPC 464. raiunainik za 61 luntov-, 

PUSTOLOVCI. POZORI 
•Preden zgra&ite go^e pare-. 2i,ll 
raOunalnik in druzba 

■CloveSka cena za tehnoloiki napredek-. 
18,12 

raOunalniSka abeceda 

•Kako napisati dober program* *. 26,12 
RAOUNALNIK IN ZORAVJE 
•Kako oieniti mikro z ergonomiio-. 10.5 
RACUNALNIK V AKCIJI 
•Kako uporabijali sharp MZ 700800-. 18.9 


RACUNALNISTVO V SREDNJI EOLI 

'•Pomerllo sa je 30 skupin mladih raziakovBl- 
cev. 25,6 

raCunalniStvo opismenjevanje 

-Prva alandardiuciia raiunalnlikih udilnic-, 
13,2 

RAeUNALNI$KA PORNOGRARJA 

-Sex apple: programirana igadlili/oal-. 56,1 

RAtiUNALNldrVO V 80VJETSKI ZVEZI 

-ViSeialile naia maiina-. 16.3 

RAZMI6UAMO SKUPAJ 

• YU aceni i/ladajo plratl-, 1 9,8 

RAZSTAVE 

-Mlkrose/eima mikroradunalnike-. 14,8 

RECENZIJE 

•6S02 MacMne code for humans-, 50,2 
-ABC-. 65,9 

-ABC liinog raiunara-, 52,6 
-Adrancad Machine Code Programming lor 
the Commodore 64-, 53,6 
-All Baba-. 54,1 1 

-An Expert Quide to Spectrum-, 65.9 
-Angleiko - sioxenskl slovardek-, 51.1 
•Basic za ZX Spectrum-, 56,4 
■CW Morse-, 65,9 
•Cestno - promelni predplah, 65,9 
-CIcIban iteje-, 46.3 
•Ciciban raCuna-, 56,4 
•Cicibanova abeceda-, 50.1 
•Commodore UO-, 55,11 
•DInamiena slmuladie-, 64,5 
•Doberdan, malemalika-, 74,10 
•Emerald Isle-, 58,11 
-Eurorun-. 64,12 

•Hldroenargetake oanove Jugoslavlie-, 64.9 
-HISnl raCunalnik- 50.1 
-Igre, grafika in ivok-. 51,2 
-Joypen-,--- 


>g programs i 
•Xontrabant 2-. 51,1 
•Kuina raCunela-, 74,10 
•Logikezaotrokalnalarie-. 74,10 


f, 75.10 




-Moinoat uporabe raiunalnika v Izobraieva- 
nju-, 50,2 

•Osiraianie planeia, Zaitita od poiara I Slo 
mole tvo/e raSunalo-. 52,7 
•Praprosto programlranie v baaicu-, 74,10 
•Program URI-, 64,5 
•Programlranie M 88000-, 54.1 1 
•Pryi in drug! korak commodore 64-, 64,5 
•Prvi korak! y baaicu-. 51 ,2 
•QL Advanced User Guide-, 43,4 
-Smite;-. 54,12 
•Spectrum Gamesmaster-, 73,6 
-Spectrum Graphics and Sound in Commo- 
dore 64 Graphics and Sound-, 49.2 
•Spectrum priroinik-, 52,6 
•Spectrum Advanced User Guide-, 42,4 
•Strojnl lezik za procesor Z - 80- , 52,6 
•Sve o kompiuterima-, 52,7 
•7/19 WaYOfthe Exploding Fist-, 57,11 
• The ZX Spectrum and How to Get the Most 

•UkroOeni raiunalnik-, 65,5 


■Uselul Sub 


-. 53.6 


1 UlilWes I 


•Uvod V kompiulore-, 54,12 

•Uvod u rad I programiranje za commodore 

64., 75,10 

• Vroie poiltnice-, 54,11 

• Yahtzee-, 64,9 

•ZX Spectrum - uvod u rad I programira- 


:SS;=, 


ROeOTIZACIJA, 


■Kako Igrajo raCunalniki in kako ijudje-, 40.1 
•OL - Chess: partija a prvakom-. 42,1 
•Superchess 3.0 in 3.5. nii vei premikai po- 
hiStva-, 22.3 

SEJMI, 

-Sysf9«ms '85-, 11,12 
SIMULATORJI LETENJA. 

•Sinko. ne ieti poiss; in nizkol-, 10,4 
9KRIVNOSTI RACUNALNIKA OL. 

•Brskamo po vaiem llubljeniku-. 60.8 
SKRIVNOSTI SHARPA MZ - TOO, 

•Strf^flos/I sharps MZ - TOO-. 18.4 
•Tiskalnik/risalnik-, 24.4 

slaorkI test, 

•Prvi radunainik za enkraino uporabo (Moi 
Mikro eno leloh. 28,6 

Sola revue moj mikro 2. 

-Forth-, 3t.g 

Sola revue moj mikro i, 

•Forth-. 31.8 
SPETVGOSTEH, 

•Memotech MTX 512/ra 128-. 8.4 
SPOSOJENI TEST, 

•Amstradov ISchnaiderjev) CPC - 484-, 6,2 
STROJNA OPREMA, 

-HP - 9000-, 8,1 

•Mlkrosnobi v ikripcih: Amiga prihaja-. 6,9 
•iudoviti svet dodatkov: tiskalniki in rlseini- 
ki-. 60.4 

•Cudoviti svet dodatkov: zunanii pomnllni- 

-iudovili svet dodatkov. igralne pallce-. 
S2,.l 

'Cudoviti svet dodatkov: tiskalnik, kl brizga 


doviti svet dodatkov: 
crnilo-, 53,2 
-Cudoviti svet dodatkov: roboll 
okrog nas-, 68.5 

•Cudoviti aval dodatkov: vmeaniki-, 
•ORION, monitorji tudi za naS let 

■ftof V ^bitno drulbo-, 14.1 1 
•Robot se zna tgratl-, 70,5 


SUPERTEST, 

•AfsH 520 S7-. 4,11 
TELETEKST, 

•RaCunelniSki casopis po televizi/sko-. 18,1 1 

TEMA Z NASLOVHE STRANI. 

-Igreleta 1884-. 4.i 

-Kakian vpllvimajo raiunalniika igre-. 18.1 


•Kalkulator - 




•Atari 800 XL, udarni model nesreine gene- 
radio-. 10,6 
-ELINGPCXT-. 6,12 

-Prvi domaii Sestnaistbitnik PMP -11-, 4,2 
TISKALNIKI, 

• BrotherM- 1009-. 19.5 
•Epson FX - 80-. 18,5 
•Logitec FT - 5002-. 20,5' 

-Robotron 53n/c-, 24,9 
-Spirit 80-. 29,6 
-SfemartSXIO-, 30,12 
UMETNA INTELIGENCA, 

•RaC. pomodniki, imanovani •Ekspertnl si- 
slemi- 10,3 

-Sprejeli smo /aponski izziv. 22.9 
UPORABNI PROGRAMI. 

-Graph! OL-. 73,5 

-Helleyev komet v mreli raiunalnika-. 20.12 
-H//ro ureianie s C - 64-. 19,4 
•Raiunalnik kol spraiemnik Morsovih zrta- 



1/6/-, 38,2 
I IT)-. 38.3 
I <8)-. 43,4 
(9)-. 49,5 
<101-. 49,6 

stro/nem jeziku /6/-. 

•Sola programirama v atroinam leziku (7}-. 
382 

•Coia programirania v stra/nsm leziku /8/-. 


liak se spominia-. 1S,6 



•Commodor*-, 4J 

-Commoder* pluii/4-. 10.1 

-Commodor*- 128« 8.5 

•jMk i9 edflmll zattsr (Anri 520 ST]-, 

•OfAiulva 2 vzliodi-, 8,2 

-VmlMv odplAtnIh (Atari, Orie]-, 4.9 

-Jackhiloal) (AUri) vraEi udarae-, 4.4 

-Appla 2, ia vadno 6U atarOak-, 16,9 

•Commodorlav VIC-20-, 10,7 

•ZX-ai: apomln na prva liulnaan-. 12,i 

-Armatiad 464 all a64T-. 2i .9 


Pregled racunalnikov 

-Amttrad PCW 82H-, 12,11 
-Commodara PC-10-, 6.7 
-HP IPC, mini za taran-, 6,6 
>Me| partnar-, 14,5 

•Orao 102, doma£l mlkroraeunalnlk-, 6.4 
-Oaalini ra£unalnik OLLIVETTI M 24-, 4,8 
-Sharp MZ-700-, 12,1 
-Sharp MZ-eOO-, 10,10 
-Triglav all tridani, 5aitna]stbitnlk a trami 
trel«, 4,7 

•Amalrad 6128-. 22.11 


-Amttrad CPC 464. ra6unali>lk za 61 fun- 
lav., 15,7 

-Kaka uporatriiatl tharp MZ TOtVWO-, 18,9 
-Memetach MTX S12/RS 128-, 8.4 
-Amatradav (Schnaidariav) CPC~464-, 6.2 
-HP-9000-, 8.1 

-Mlkraanebi v Okripclh: Amiga prihaja-. 

6.9 

-Atari 520 ST- 4.11 

-Atari 800 XL. udami madal naaradna ga- 
naraclja-, ’2,5 
-Ellng PC XT., 6,12 


38 Moj mikr 



HARDVERPSKI WitSVETI. 



MHDVERDSKl NASVETI 


Paralelni 

vhodno-izhodni vmesnik 


TONESTANOVNIK 


m 






razliritveni konektor 
Tia ie nikoll pripell 
svojeBS nsrdvsr- 
Vedlte. da ste zaradi 
neznansko pnkrajiani In da 
Se niste spoznall pravegaeara 
9>u|ega mlinCKa. VaSa du&a je pro- 
dana mehkemu hudiiu (Sonverj). 
nl£ ne investirale, nie ne tvagate In 
vaie napaka niso kaznovane. Prav 
na vas je toXrat vrgel mre2o trdi 
hudie (hardver). Zato nehajte brail 
tale dlanek. 6e ne iellle prejivetl 
oetanka ilvijenja v peklu hard- 


se je spectrum na steie] odpri v 
svei. To integrlrano vezie je Iz druil- 

vnodno-lznodnl vmesnik, na kralko 
PIO. Vezje jeprogramabilno. karpo- 
menl, da lahko v njegove nolranie 
registre vpisuiemo kombinaclie bl- 
(ov In s tern spremlnjamo njegove 
komunikacije z zunanjim svelom. 

Najprej sa bomo seznanitl z osno- 

s podatkov 


jamljemo pamnilnik kot m 
V/l napravB s posebnimi la: 


vn naprave se naibolj loiljo mad 
seboj prav po teh dveh lastnostih: 

a. delujejo z razltdnimi hitrostml. v 
glavnem pa precaj poCasneje kot 

b. zahtavajo posebne protokola in 
formate komjnicirania ter kontrol- 

Nazoren zgled je komunlclranje 
raCunalnIka s tiskalnikom. Vemo. da 
Izplsuje ilskalnik znake precej po- 
basneje. kot mu jih more rabunalnik 
poSlljati. 6e bl ra&unalnik oddajal 
znake brez kontrole. all jih |S liskal- 
nlk sprsjel In Izpisal, bl se na poll 
zgubllo zelo vellko podatkov. Zato 
obstaiaio kontrolne linlje, po kalerih 
Ilskalnik sporoda. da je izpisal znak 
in da lahko rabunalnlk poSlje na- 
slednjega. Seveda ima|0 tiskalnikl 
notranji pomnllnik (buffer), take da 
rabunalnik poilje vebjl paket znakov 
In nalo opravija svoje delo. medtem 
ko Ilskalnik tiska znake Iz svoiega 
pomnllnika. Ko ga IzpraznI. po kon- 
trolnih llnijeh neroil rabunalniku, 
nai poSlie nov paket. 

Sinhronizaeija 


put). Prav take more V/l naprava ve- 
detl, all je radunalnik prlpravlien na 
vhodni all Izhodni podalek. To vldl- 
mo na sllkl 0. 

Rabunalnik In V/l se torej slnnro- 
nlzlrata, -seZeta si v roke- (angl. 
handshake). S sklopom dveh (all 
ve6) konirolnlh llnli se dogovonia, 
kdaj bosla Izmenjala podatke. Ta 
moinosi je vdelana tudi v progra- 
mabilnl vmesnik PIO Z 80. 

Kot )e razvidno s alike 0, s hands- 
hakeom komunicirala v bistvu V/l 
nenja naprava. Proce- 


:a svojemu ' 
trebahkratl 


Radunalnik mora bill vedno zmo- 
Zen ugotoviti. kdaj Ima vhodns na- 
prava pripravijen nov vhodni poda- 
lek (Input) oz. kdaj lahko izhodna 


gaja v V/l , 
zunanja naprava zahteva prenos po- 
datkov. mu vmesnik sporobl. da je 
potrebna prekinitev (Interrupt). Ne- 
katerl vmesniki mu posredujejo Se 
naslov programs za obdelavo prakl- 
nltev. Procesor prekine tekofie dalo 
In skoCI na program, ki postreZe zu- 
nanjl napravl, potem pa se vrns k 
prvotnemu opravllu. 

Peieueeer a i wlra 

konirola (polling) 

Po tei metodi se procesor slaino 
all vsake tollko ukvarja z zunanjimi 
napravaml oz. pregleduje v vmesnl- 


... . -. )e potreben kakSen prerros 
podatkov. Zaradi tega zgubiia vellko 
'--a pfi lekoCem 


Poskusimo to razloZrti z zgiedom 
lipkovnice. V grobem sa te vnodne 
naprave delijo na dva flpa. 

a. -inteilgenine- tipkovnice 

b. enoslavne tipkovnice (mreZa 
tipk). 

Prve tipkovnice same zahievaio 
od procesorja prekinitev. ko je ph- 
tlsnjena katera od tIpk. Procesor 
preirlne tekoZe defo in skoCi na pro- 
gram za obdelavo prekinitve; lam 
prebere. katera tipka je blla priUs- 
njena. Te tipkovnice so nekoliko 
draZje (■Inlellgenca- nekai stane). a 
zato procesoriu nl trebe staino pre- 
gledovatl tipkovnice. Pri e 
tipkovnicah (spectrum) p 


duje tipkovnico. Ceprav se lipkovni- 
ce v eni uri sploh ne dotaknemo. bo 
spectrum 180.000-kral izvedel pro- 
gram. ki bare tipkovnico. Valiko od- 
vebnega dele tore), a zato ne priCa- 
kujemo od lipkovnice nobene -pe- 
meti>. Rekll boste. da tudt spectrum 
pregleduje tipkovnico v okviru Kon- 
trole prekinitev. Ze res. toda prekini- 
tve mu poZIlia ULA in ne tastatura 
Prekinitva niso posledica pnbsnie- 
ne tipke. pad pa se samo vrsti|0 v 
enakih dasovnin zepored|ih (SO-kral 
na sekundo). Tako lahko procesor 
opravija druga data, ki so precej po- 



40 


2ic integriranega vezja: na allKI 1 
hitro opazimo. da je vmesnik v bl- 

FlazlikujaU se po tern, da so vse 
linija prvega oznaiene z A in drug»- 
ga z B (port a, port B). 

DO-D7. po ten rtoZicahse vmesnik 


PA0-PA7, PB0-PB7: osem vtiod- 
no-izhodnin llni|, po Katerih se pro- 
cesor poveZe z zunanjim svetom 
( port A , port 6 1 

AST0, BSTB i konirolni signal, ki le 
vRod V vmesnik (sllka 0) In omogoPa 
nandsnake (strobel 
ARDV. 6RDY: kontrolnl signal, kl 
{S izhod tz vmesnika (slika 0) In 
or^oPa_hai^shake (ready) 

CE. BrA. C/D: po teh noZIcah Izbl- 
ramo registre v vmesnikj (njihova 


INT: po tej llnijl poSIjS vmesnik 
procesorju zahtevo ze prekinitev 
lEO. lEI: £e je vmesrtikov veP, jih 
poveZemo v verigo In z zaporediem 
prl povezavl tab noZIc dodelimo 
v mesnik om rezlltne priorltele 
lORQ, CLK, Ml. RD: standardne 
' i konirolna llnije. 


Ker nam |e dobrohotnl (ovarii Cli- 
ve S. prepustll V uporabo cele tri 
naslovne llnije (A 5. A 6. A7). jIh 
bomo dodobra Izkortstlll za Izbiro 
(dekodiranje) naiaga vmesnika In 
njegovlh ragistrov, kot vidimo na all- 
kl 1. PlOvsabujedva vmesnika. A In 
B. vseka polovlca pa Ima svoj podat- 
kovnl register (D - data) In Kontrol- 
nl register (C - control). Naieno- 
stavneje je. ie naslovno laOrasnai 
vodllo AI poveZemo na CE^odllo 
AS na OD In vodilo AS na A/B. Tako 
doblmo naslednie naslove za posa- 


PIO je Izbran — na CE nizek 

- ko Izberemo podatkovni register 

- ko izberemo vmesnik A (port A) 

- ko izberemo vmesnik B (port B) 

PIO PORT A DATA (DA) 

PIO PORT ACONTROL (CA) 

PIO PORT B DATA (OB) 

PIO PORT e CONTROL(C8) 


reusA^=0 

na C/D yjsok nivo A6=1 
na QD nizek nivo A6>0 
na B/&nlzek nivo A5=0 
na B/A visok nivo A5==1 
a AS AS A4 A3 A2 At AO 


D7 06 

mode 0: 0 Olzhodni nailn (output mode) 
mode 1:01 vnodnl natin (input mode) 
mode 2: ^ 0 dvosmerni naPIn (bidirectional byte mode) 


modes: 

OS, 04 poljubno 
03, 02, 01, OO vse 1, kar vmesr 
dekodira kot mode byte 
PfiVI BYTE (mode control word) 
07 OS OS 104 03 02 01 DO 


DRUGI BYTE (interrupt 


Irectional bit mode) 


kl je V registfu I procasorja, 
naslov kazaica na zaPetek 
lenega programa. ie prekl- 
uporabljamo. drugl byte ni 


07 = OPeie prekinitev onemogoPena 


■ord) 07 106 05 04 03 02 D1 OO 


Ce prekinitev ne uporabl|amo. tu- 
di tretjl byte ni obvezen. PIO se ns- 
mreP ob vklopu avlomatsko poslavl 
V -prekinitev < 


10 REM IMCALIZACIJA PIO VMES- 

20 REM PORTA - INPUT 
30 LET OA = 31 
40 LET CA = 9S 
50 OUT CA, 127 
60 REM PORT B - OUTPUT 
70 LET DB = 63 
80 LET CB - 127 
90 OUT CA. 63 

too REM VMESNIK PIO PRIPRAV- 
UEN ZA KOMUNIKACIJO 



Racunalnik 
V nasih 
in tujih 
knjiznicah 

’'irenmesec.h^oblikovelibw 


azposoja knjiZnega gradiva se je v 
■ Unlvarzltatni knjiZnIcI Martbor v 
Azadejlh letih zelo povtPala: leta 
1979 je bllo izpoeojenlh 131.662 
knjig. leta 1963 Ze 176.588. itevMo 
vplanjanlh uporabnikov pa se je v 
tern obdobju dvignllo s 6990 na 
6860. Izposojevalcl so zato le s 
skrajnimi napori posredovall tudi po 
veP kot 500 knjig na dan, evldentlra- 
II izposojo in sastavijali dnevns, me- 
sePne In letne statistIPne pregleds. 
MoZnost raclonallzacije se je ponu- 
dila januarja 1963, ko eo na marl- 
borskl univerzl installrall raPunalnlk 
Iskrs-Oelte (model 4650), kn|IZnlcl 
pa zagotovlll ustrezno tarminalako 
opremo. Lani je knjIZnica uporablja- 
la tn terminale (paka 2000) In tiskal- 
nlkTRS 835. Dva lerminala sta bilas 
centralnim raPunalnIkom povezana 
s staino teletonsko linijo, tretjl s 
klicno. prikijuplll pa emo jin postop- 
no: prvega novembre 1983. drugega 
majs 1984 In traljega deer— *•“ 
1984. Kako smo v teh okvlrin 
dabliali izposojo? 


sllSnl pregledl 


n letni st 


Priprsve so stakle Ze ob Koncu 
leta 1982. Programske reiltvevklju- 
bujejo tele programe: 

- vnos podatkov o knilgah 

- vnos podatkov o uporabnikih 

- Izposoja knjig (IzposojB, vrabi- 
la. rezervacIlB, brlsanje rezervaeij) 

- pisanjoi 


prendisu podatkov smo upottevali 
same knjige z itaivebjim taktorjem 
obrabanja prl izposoji. Podobne 
smo omejili tudI podatke o poea- 
mszni knjigl. da bl nsmreb hotsO 
poplsati vss podelKe, ki jih dotobs 
ISBD (mednarodnl standardni bibli- 
ogralskl opls). rsbunalniSka izposo- 
ja be dolgo ne bi zaZIvela. V bazo 
smo tore) vkijublll Is tiste podatke, 
ki »o nujnl za konlrolo izposofe: 
Idenlihkaclisko itevilko, lokadjo v 
knjiZnlci (signature), svtorja, na- 
slov. leto izdaie. stroke In jezik 
(sladnia jMdstka sta korlstisa za sia- 
tistiko in statlstlbne anallze). Z za- 
belno bazo podatkov o 11.000 knjV 
gah smo 1. jutijs 1984 pribeli z rabu- 
nelnliko Izposoio. baza pa ss is v 
iestin mesecih povebala na 30.000 
zaplaov. 

Prvi lermin 

n|u podatkov o novlh kiijigan. Oi 
rabi za vnabanrs podatkov o U 
knjigah Iz starega londa. ki jih Izoe- 
rejo uporsbniki, vendar is niso zaje- 
le V rabunalniikl bazi: s tsm lermi- 
nalom tudi prevenamo. all je iskana 
Knjige v knjlZnlcI all pa si )0 je Ze 
kdo Izposodll. Tretjl terminal le na- 
menjen za vnsianie podatkov o rio- 
vin uporabnikih: prl niem la najvaZ- 
nejie oprsvilo regisinranje Izposo- 
je. vrabil, rezervaeij in preklica re- 
zervaeij. Vse ta itiri operaciie le 
mob opravlti Zf'* ■ 


ii vnsia- 
h. Drug! 


pregledl knjig In uporab- 
nikov. 

Baza podatkov, ki smo jo pri tern 
oblikovali, zajema nasiednje zbirke 
podatkov: 

- uporabniki kniiZnice 

- katalog Knilg 

- izposoja In rezervaelje 


Uporablli smo programsko opre- 
mo za organizaeijo baz podatkov 
Total, kl omogoba vzdrZevanje relo- 
clj med podatki o uporabnikih, kala- 
login knjig. datumi Izposoje in re- 
zervaeijah. Hkrati smo se lotlli anali- 
ze siroikov rabunainliko podprtega 
sislema Izposoje. Nasiednji korak je 
bil prenos podatkov o vseh uporab- 
nikih IZ Klasibne kartoteke na disk in 


Ko ss prek terminala pratnlno 
prikijubimo ns rabunalnik. se na za- 
slonu Izplieio po vrsti vsl razpolol- 
IJIvl, programi, oznabeni s iievilka- 
ml. AvtomallziranI postcoek izposo- 
je nato sleba z izbiro opravll (prek 
menuja). Izberemo. recimo. pro- 
gram Izposoja/razervaciie. Naiprs) 
vtipkamo IdentIfIKaeijSko itevilko 
uporabnika in na zaslonu se poka- 
Zejo njegovf madbni podatki, pod 
njlml pa podatki o knilgah. ki si jih le 
Ze izposodll (identlfikacljska itevll- 
ka, signalura. avtor. naslov. datum 
Izposoje In vrabila. opomba o rezar- 
vaelji in itevilu opomlnov). Za regl- 
strlrsnje vseke nove Izposoje vtipk» 

itevilko Knjige in Ze se na zastonu 
poleg te ilevilke pokaZeta ludi datu- 
ms Izposoje In vrabila. Prl vrabilu 
vtipkamo osemmesino Idsnlifikacij- 
sko itevilko kn|lge In znak za opera- 
eijo vrabanja - brZ nato podatkov o 
vrnjeni knjigl ni veb na zaslonu. Po- 
doben je postopek pn rezervacljah. 
Menu omogoba ludi izrabun dnev- 
ne. mesebne In lelne statlstike o Iz- 
posojl z razlibnih pogledov. S prik- 
Ijubltvljo tlskalnika ps Ishko brel- 
cem avlomatsko pli^o opomins. ^ 


IZ ySAHDJUilE PRflKSE 



Ker smo w razvl|an|a ra£unalnl- 
iko podprtaga sistema lollli parcial- 
no. 38 nlsmo mogll Izogniti nekala- 
rim poman|kl|lvoatlm, vendar smo 
mogll le po tej poll zmanj opreme In 
« krajSam £bsu poaodoblll poslova- 
nje. Glavne prednoali: 

-- hrlrejie raglstrlranje lzposo|e, 
vraill, razervaclj In brtsanja rezerva- 
cij (vtipksmo le itevllko uporabnika 
In itavllko knjige, ne pa poino Ima 
In naalov) 

- uporabnlk izpolnl aamo an do- 
kument (naroCHnIco. na katero vpl- 
Ss la podatke o knjigi, medtem ko je 
moral pri klaalinam naiinu poleg 
naroPllnIca izpolniti ludi zadoIZnIco 
V trah lzvodl. 1 ) 

- nl vei traba rodno razvri£ati 
zadoIZnIc po Slavllkl uporabnika, po 
Ztevllkj knjiga In po datumu Izpo- 
So;a 

- ugotavljanje zamud In piaanja 
opominov opravl ra£unalnlk, knjlZ- 
niear pa obveatlla, kl so ia opram- 
l]ana z naalovom uporabnika. pra- 
proslo vIoZI V kuvane z okanci 

- zapotrabastatistikanlveeire- 
ba praitevatl zadoIZnlc, saj radunal- 
nik uradl dnevno, mesedno In latno 
statlstiko Izposoja po stroki, jezlklh 
In akupinah uporabnikov 

- pri kiBsIdnIh kartotakah rasle 
porabljena prostomlna vzponadno s 
Ztavilom podatkov, radunainliko 
podprta izpoao)a pa omogoda bi- 
stvan prihranek prostora. 


Odsvetlobnesa 



2e V obdobju lukn|anlh kartlc In 
trakov so v tujih knjlinlcah skrajiatl 
poslopke lako, da so knjIge opreml- 
II z luknjaniml karticami manjdega 
formata, kl so vsabovale Identlllka- 
cljske Stevllke. Zapis z luknjicami |e 
bll tudi na uporabnikovi Izkaznici In 
s komblnacijo obeh dievllk je bllo 
mod hltro svldentiratl izposojo. Na- 
slednji korak so bile nalepke s palld- 
nlm kodom (bar coded labels): na 
nalepkl ja vsaka dtevllka oznadena s 
drto uatrezne debetina, kl jo svatlob- 
no pero zajame In sprameni v 
jstrezno radunainliko kodo. S pe- 
resom preprosto potegnamo dez 
nalepko na knjigi In podobno nalep- 
ko na uporabnikovi izkaznici - Iz 
Izposoja je zabeleZena. Casovni pri- 
hranak ja velikanskl, saj na klasidnl 
(ermlnal v Istem dssu odtipkamo sa- 
me dve Stevllkll Proizvajalcl so na- 
prave take Izpopolnlll, da nl vaZno, 
all smo s svetlobnim peresom po- 
lagnlll dez nalepke v eno all v drugo 
smer - radunalnik bo diavllke v^- 
no shranll v pravilnem zaporedju. 
KnjlZnlcam so za zajemanje podat- 
kov na voijo ludi kompleli nekai tl- 



sod nalepk, na katarin se ne podvoil 
nobena difra v palidnem kodu. Na- 
katare knjiZntce si poleg naprave za 
zajemanje podatkov s svetlobnim 
perasom omislijo ludi strojdek za 
tiskanje zaplsov v palidnem kodu. 
Strojdek sestavljaio tipkovnica z nu- 
marldnlml znakl. naprava. kl za vsa- 
ko itavllko odtisne drto ustraznada- 
ballne. in valj s pertoriranim paplr- 
nim trakom. S lakSnIm strojdkom 
knjlZnlce same izdeluie|o nalepke in 
lore) same dolodajo strukturo Iden- 
llfikacijske itavilke kniige. V Veliki 
Britanijl najpogosteje naletlmo na 
naprave znamke Telapen In Ples- 
sey: prolzvajalca uporabljata name- 
sto Izraza svetlobno pero (light pen) 
kar Izraz knjiZnidno pero (library 
pen), to pa dovolj zgovomo prida o 
mnoZIdnl uporabl. 

Nov korak so napravill pri firm! 
ALS. kl ja razvila sistam za zaiema- 
nje podatkov o knjigah z magnelni- 
ml ploidicami. Knjlgo ob izposo)! in 
vradllu preprosto poloZImo na mag- 
natno ploSdo. posiavlfeno na izpo- 
sojevalno mizo. Vsaka knjiga ima v 
Zepku na nolranji sirani platnic kar- 
tico Iz dveh kartondkov. mad katera 
so vloZene rezddno razporejena k> 
vinska ploidica - s takSnIm razpo- 
redom ja dolodena itevilka kn/lge. 
Sralna naprava to oblikozapisa pra- 
vede V radunainriki zapis. kl ga v 
allanumerldnih znakih nato preba- 


Nekaj opravil sa kljub uvedbl ra- 
dunalnlike obdalava nl spramenllo. 
V zbirko podatkov o uporabnikih 
morarrto vneall vse podatke. podob- 
no. kot smo jih prej vpisovali v kar- 
toteko. Vnesll moramo ludi podatke 
0 vsaki knjigi. kl ja na voijo (vendar 
le pred prvo Izposoja, pozneje pa le 
vtipksmo itavllko knjIge). Sredail 
smo se tudi z nekalerlml leiavaml. 
Pri prepisovanju In vtipkavanju 
Idsntifikacijske itevilke knjiga in 
uporabnika Ja pogosta napaka, da 
knjttnidar zamenja vrstnl rad dveh 
aosedniih itevrik all drk; a kontrol- 
nlm modulom bl lakine napaka ne- 
koliko zmaniiall, vendar bl moral! 
Idantlfikacljako itavllko podaljiati 
za en znak, to pa pomeni pri vaa- 
kodnevnem vtipkavanju stotin ite- 
vllk kar pracajinjo Izgubo dasa. Da- 
Ija, identitikaeijsko itavllko knjige 
moramo prepisall kar itirikrat: iz 
knjige na narodiinico, iz narodiinlea 
prak terminals v bazo podatkov, ob 
regiatraciil Izposoja, ob reglatracljl 


Vsem lam pomanjkijivosllm bl se 
mogll Izc^nltl, da bl imell na voijo 
pnmamajio opremo. Logika pro- 
gramov, Kl smo jIh razvill v Univerzi- 
letnl knjiinicl Marlbor In v Radunal- 
niikem centru Unlverze v Msriboru, 
je sorodna slstemom izposoja v za- 
hodnl EvropI In v ZOA. toda tarn 
Imajo poleg radunalnika In zadost- 
nsga itevlls lermlnalov ludi posab- 
ne naprave za hltro In nezmotljlvo 
neposredno prenaianje liter Iz 
knjig V zbirke podatkov. 



remo na terminalskem zaslonu. Evi- 
danliranje izpOiOfe je pri takinem 
sislemu saveda ie hitrajia. sai la 
dovolj. da knjigo poloilrno na mag- 


Prthranak dasa pomeni tudi pri- i 
hranak stroikov.Zalo so naprave za . 
hltro zajemanje podatkov (pred- I 
vsem numaridnin) zalo razilrjene 
ludi V trgovski mrail zahodnih dr- ; 
Zav, kjer so z nalepkami palidnega 
koda opremijsne najrsztldnaiia vr- | 
ste blaga. Te naprsva so povezane s I 
sistamom malenalne in finanine ■ 
avidenca o prodeji na drobno. Tr- 
govcIsevsekakorzavedajOprMno- ' 
sti lakinih naprav. CasovnI prihra- 
nek bl bil dragocen tudi za naie 
knjiinidarje. pa tudi za obisKovalce 
knjIZnic. 



Zavedemo se. kaipada. da niiro in 
zanesijivo prenaianje idanbfikaeij- 
skin itevilk V radunalnik m edma 
red. kl je potrebna za razvoj udinko- 
vliejiega sislama Gladanaizkuinje 
drugih knjiZmc. Kjer je vnadanje po- 
datkov prak terminalov zamudno In 
predvsam prsdrago - zaradi dotgih 
odzivnih dasov vellkih radunalnikov 
- bl bllo smiseino razmiiljati o ce- 
nejii In udinkovltatil organizaciji 
vnosa podatkov z avionomno radu- 
nainliko opramo (mlkroradunalni- 
kom). Takine naprave pa bl morale 
zagolavijati moZnost, da jin nepo- 
sr^no prikijudimo na ustrezen veli- 
kl ceniralnl sistam. v katerem so 
ahraniana vadjs zbirka podatkov. Z 
dopolnieno in speciallzirano strojno 
in programsko opremo bi velike ra- 
dunalnlike sisteme - takine. Kl jih 
Ze imamo oziroma takins. kl |lh Me 
nadrlujemo - razbremenili dela, ki 
ga mikroradunalniki opravijo cene- 
je. pogosto pa tudi hitrsia. 


poleg surovin in energlje bistvene- 
ga pomena tudi Informsciie. ja iz- 
jemnovaZno, kako hltro pridamodo 
informaeij. Pri tern lahko precejinjo 
viogo sprejmemo tudi kniiZnidarji 
Toda v naiih razmerari se moramo 
vpraiati: All sa bo mad domsdimi 
proizvajalcl radunaJniike oprame 


jemaU podatke ki 
kovnico tarmlnaJa 


(^fanek smo povza/i po daJjiam 
grsdiVu. M sla nam ga ie v zadatku 
(analregs lets posTsdova/i Irena Ss- 
pad (Unh>»rzilelna knjiinica Mari- 
bor) in Mari/a Silrar (fiatunaMiki 
canter Univaraa v Uartboru). Dodat- 
na'lnformactje: Inna Sapai. Unhar- 
zitetna knjIinica Maribor. Praiemo- 
va 1, 62000 Uahbor. Opozaijatm 
tudi na blanek Mikroraiuna/nik v 
knjiinicah in tNDOK eanirih, obiav- 
l/en V aloi/enski iidaii ravr/e Wo; mh 
kro novembra 1384. 


42 



avtorji: dipl. In2. V. Jankovid, dip). in2. D. Tanaskoskl. dipt. ini. N. (^aklovid vsebuje: 


BASIC 


poln&ga razumsvania ZX specirui 


STROJNO 

PROGRAMIRANJE 


I pregledno predalavijen 


strojnem jeziku le naipopolnejii dal kn|l- 
ge. Sistemalldna pradstavltev z dobro iz- 
branlml prlmerl odKriva vsa sKrivnosti 
strojnega prograniiranja. Posebnost so 
- 15 originalnih ZIOLOG-ovib label in- 
atruKclj in primari uporabe najpomemb- 
nejSih POM rutin. 


HARDWARE 

Komplatna elektronska shema ZX spec- 
truma je samo v lei kn)igi. Nadrobno so 
opisali naiine dela vseh elekironskih 
sklopov. Kot logidno nadaiievanje so na- 
drobno obdelali ve£ konstnih konslruk- 
cl|. Napravlte samo joystick, interface 
RS 232 in CEKTRONICS. A® kon- 


Vodlim iugoslovansKi raConalniSki 
iasopisl so pisall: Spectrum prlroinik 
jailaleepraddrugimi-... MOJMIKHO 
Spectrum priroertifr omogoia odmik iz 
obdobja uporabe raCunalnIka kot 




MIKRO KNJIGE : 


commodore 


BQ 8WQ 
WCP©Dffl(MjO0 Kfif 


najpopolnejsa 
knjiga o 


Izjemne moinosti vaiega commodora 
so prod vami - Izkorfstite jih do konca 
Knjiga COMMODORE ZA SVA VREUENA prlna$a vse: • osnovni pojmi o 
rafiunalnikih • uvod v delo s commodorom • princlpi programlranja, 
struklulrano programlranja • nadrobno obdelane doloPbe basics in 
Simons basics s primari • programiranje v strojnem jeziku • doloabe 
mikroprocesorja 6510 • primari strojnih programov • organizacija 
spomina • grafika in zvok • kernal in basic ROM rutine, naiini uporabe • 
hardware commodora, sheme in pojasnila • konstrukcije: interface 
RS232C, EPROM programator, cartritger (ROM moduli), modem . . . 

Uporabljate tudi vi commodore 64 kreativno In stvarjaino 


avtorji: dipl. Ini. STEVAN MILINKOVlC. 
dipl. Ini. VLADIMIR JANKOVIC 
I dipl. ini. ORAQAN TANASKOSKI 
320 3lranl. lormat 17x24. v latinici 
kakovosten tisk. loto-stavek. barvne platnice 

ObavsiCamo prednaroCnIke. da bo knjiga 
dotiskana 
Januaifa 19B6 
Cena: 2900 dinarjev 
PlaCilo po prejemu knjige - s 



■mPIM.fU.'MIl 




[MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 




MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASi] 





MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 



46 







MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 





47 









MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 




SPECTRUM, profesKMtaliM 
prevodi: Maimac za poieini- 
ka. II. izd. (1000). Oisasambh- 
ranl ROM - II izd. (1200). Na- 
predni maimac (1300). Cena 
kompleta 3100. BogaU Kn|l2- 

niml navodlli:*Oevpac. Mega 
Basic, Beta Basic 1.8., Melbo- 
urne Draw, Monitor Disasem- 
bler. Editor Asembler. Artrst. 
Fitt, Ouill. Lisp, 1 3. Posamez- 
no navodilo (800). Posamezen 
program (200). Cena kompleu 
6000. Za zaietnike oba kom- 
pleta 8200. -Kompjutar biWi- 
otaka-. Pilipa Pilipovics 4i 
32000 ^eak, tel. (032) 31-20. 

1-4860 








MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 




Moi mkro 49 






[MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 




COMMODORE 64 - Profcti- 
oflllnl pr*vodl: Reference Gu- 
ide 1700 din. Priruenik C 64 
1300 din. Maiinikl jezik 1300 
din. Matemsbka 1000 din. Diak 
titlemi I klamfMCI 900 din. Gra- 
llka 1 tvuk 900 din. Dlac 1541 
700 din. Sirnon’a Basic 700 din. 
C 64 Basie 700 din. Easir Scripl 
400 din. Pracdcaic 600 din. 
Pascal 400 din. Gral 400 din. 
Muttidala 400 din. Help 400 din. 
Trllca Goran. Slevana Lukosi- 
6a 9. 11090 Beograd, lei. (Oil) 
S63-34B. 1-4069 








MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 



Mujinikro 51 



VASMIKRO. 


Pivitse 


i^rubnkiVaim 


konialo v koiu. Po mojem mnen/u 
bi bllo ireba vraii Iz revije nekai 
nibrik, ki fin zdai ne bom nai/a/al, in 
raziiriti rubnka Igra, Vai mikro. Mi- 
mo laslona. Programi in Predalan- 
l/amo vam. Tako kot drugi bi iaiel. 
da bi sa la rubrika raziirile. 

Sa naka/ bi vas rad ypraial. Pred 
kratkim sam dobil commodore 64 m 
naki prijalelj mi /a preanel neka/ 
programov. Pri programih, kol so 
Arabian Highl. High Noon in drugi. 
sa po na/aganju na pokaie Loading, 
ampak na zaslonu vidim Load error. 
To menda onamogoii presnemava- 
n/e. loda po ukazu Run sa program 
poiene ligra sa taena). Zanima me. 
lakai se pri navedenih programih 
prikaie sporoiilo Load error in ka- 
ko se II programi presnamejo. 

Daian NItaviA, 
Partizanska 25/32 . 

Beograd 

Load error le prikaia zalo. ker |a 
vaai an bit v programu napadtto 
poanaL Ker Igra kl|ub lamu dalajo. 

I. „ 


bill dolg poaamazan zapit. Zaplaov 
je lahko 720, tako da z ano ralatlv 
no datolako zaaademo vao diika- 
to. Ca Zallmo v tai ebllkl shranjeva- 
ti takat, lahko na prtmar odpremo 
ralatlvno datotake, ki Ima zaplia 
dolga 40 all 30 znakov, Mevllo zapl- 
-- pa |a do 720. Drug nadin je 


del alike), na pa za dal atto|na 
koda. 

Sam lastnik C 64. Imam tudi di- 
sketno anoto 1S4I. Zanima me. all 
/a mogoia na kakSen naiin deklari- 
rail daioleka llpa TEXT, k/erbl shra- 
njeval vaije koUiine based, leksta. 
vsaj za format A 4. Relativne datole- 
ka so menda lahko dolga naivai 256 
znakov. 

Je mogode tiskalnik za amsirad 



Super sfe. vendar zboIjSaite izda- 

” VS^^aornl^iSa^vaSefubrike. da- 
kam na test spectruma (bah: prvo- 
rojenca iz druZine Kremankof. ogla- 
iam pa se vam zaradi programa. 
obiavlienaga v avgustovski itevilki. 
To la program Janeza Jaklida Risa- 




tarokeil perlfarno napravo na kale- 
rikoli raiunalnik. Toda £a napravl 
niata ia aami po aabi zdruZIjivi, po- 
trabujemo programaki In hardver- 
akl vmeanlk. fiolj anoalavno ja ku- 
plU tlakalnlk, kl Ima la vdalan 
vmaanlk za C 04, 

Za vas imam nekaj vpraOan; in 
proSnio: 

1. All lahko MPS 803 (tlakalnlk za 
commodore 64) uporablja oOidajen 
papir formate A 4? 

2. Kollko znakov v vrslici lahko 

II razume ukaz COPY iz Sl- 
isica? 

rijiakalnik je bol|3i. MPS 

perllemo opremo 
uvozitl lodeno od radjnalnika? 

6. Ka; je cilj pualolavSeina Golden 
Baton? 

7. All bo V phlogi objavljeno stroj- 
no programiranje za commodore 64 
oz. programlranje mikroprocesoria 
6510(8502)? 

8. Prosim vae bralce Mojega m 

kra, ki imajo literaluro za commodr 
re 64, nlmajo pa progamov. da ae 
la mo| naalov all me DOkli- 

il. (011)581-258. 

Stojai 
Stanka Paunovida 41 
11090 Beograd 

1. Oa. 2. SO. 3. Da. 4. MPS 803. 5. 


m program v 


Vlipkat 

pritisku na A za ASEMBLIRANJE 
drugs peripeltje (TABLE SIZE. OP- 
TION) ml je sporodll: LD 6.8. To sam 
pri lipkanju opazii in popravil v LD 
B.8. Tudi pri CPL mi ,b bito jasno. za 
kaj gra. in sem popravil v CP L 
Potem ;e sporodll: -No Table Spa- 
cal- To ml pa nl bllo /asno In nisem 
mogel popravill. Zato se vam ogla- 
dam V upanju. da bosta pomagah 
men! In drugim bralcem. 

Pohvalil bi Zlatka Drdarja za alike 
na naslovnici. Imam tudi predlog: 
leale in drugs dianke precaj reiela 
na razlldne strani in se diovek lahko 
zmede. Tako je bllo v It. itevilki. 
kjer siB razrezali inlervjuia s Trami- 
elom In Shirazom Shivjijem. Ne de- 
lajte ved legal Kadar kaj zadnete. 
tudi konda/te in nikarne relilel Pro- 
sil bi bralce. da se - - 

navodlll 


od angleSkIh zaloZniikIh hli in jih 
leveda ne k^ramo. Igra, kl jih 
oplaujejo nail bralcl, ao naproda] v 
maiih oglaalh. 

OglaSam se zaradi Kokotoni 
Wllla. kl le po moiem ena najboliiih 
iger za ZX spectrum. Igral sam jo 
pribliino desel dnl in lo 9. 6. I9BS 
uspeSno kondal. Trdim. da sam prvi. 
kl le odigral to /pro do konca. 

Cllj igra ja pobrati vsa dele darot- 
nega medaijona. ki so razmetani v 
dasu. Zadne se v prazgodovini 
konda v letu 2001 n. 4 IT--'- 
medaijona le 62. 

Tudi V igri Decathlon sa 
bleSdade rezultate. 

Vojit 


vai, ja pravei: blel 


The Way ol the Exploding Fist zbral 
104.300 todk. Igro sam igral priUii- 
no po! ure. Na/boliSi udarec /a: ko 
se sam zadne nasprotnik po pozdra- 
vu priblilavan. naradile salto naprat 
in pa s kombinaciio tipk 0 in I sumle 
nazai v glavo. Ko sem priial do da- 
setega dans, se mi le program -za- 
eiklal-. Nato sam ia igral kakSnm 
petnaist atopen; z desetimi danom. 
dokler nisam ugasil radunalnika in 
Sal spat. Za nadalin/a informac/je o 
igri piiite na mo/ naslovi 

Krwa pot 12. 

61260 Ljubl|ana-Pol|e 
Moi mikro beram od trat/a Stevilka 
in mi je zalo vied. Rad imam vsa 
rubrike. na/bol/ pa igra. iudovtb 
aval dodatkov. Vai mikro. Eksklu- 
zlvno in druge. Oglaiam se vam za- 
radi svo/ega odknt/a v ign Griostbu- 


la se mi oglasl/o z 
MONS3M21 In 


soval besade. Kosabo ustavH m vas 
bo vpraial. ah ka/ na/neravafs. pn- 
itisnita dike Y In lipko RETURN. 
Spat se bodo izpisovale besade, ko 
pa vasbovpraialpoit- -"- -‘ — 
namena. vbpka/te 458 
RETURN. Namesto I 
zda/ dobili mill/on doiaryav. « 
bosle gofovo dobro izkonstili. 


m GENS I 
•No Table 
n prikaie zato. ker 
1 gleda na doliino 



Mo/ega rr. 
danov, o katerih p$Sa tovani Lazar, 
de /a bil sam pri/atno 
Ob rakraaci/i bralcav. la 
da /a mane i< ' 
kako tovarii L 
Njegovo f 

get vsem mogodim z 
l/ubitel/ev radunalnikov. /a vradno 
vsa hvale Lapo bi Oik>. kobi bio ia 
valiko vad lakih l/udi. DobI vbs. da 
poskuia tovani Lazar kl/ub sybim 
obveznostim nsredili neka/ vallkega 



odzvali mo/i proin/i gleda Pizza Tur- 
ba V Mo;em mirku. V dveh dnah sam 
dobil 4^ ksseti Naki tovani iz Sto- 
vanie ami /a ponudil progr^na cafo 
zasto/n. ker na msra praproda/a. To 
ponudbo sam aevada spre/al ikdo /a 


IS bl?l). 


•iZ 

ns/cup. man/avo in po- 



Goran Ganeralic, 
Dvorniiiieva is. 
41000 Zagreb 
Pomagsl bi rad mikrorcem. ki so 
[loskusili kondali lapo igro Witch s 
Cauldreon po navodilin vsapiemor- 


52 



deim predmat je HED BOW /rda- 
da pantljaj. Najpraj slopile k okost- 
njaku, lamela kost In nereOila SKE- 
LETON KEY fnirin). S lam lahko o<^ 
klanele /ulna vrata sobe. kjer ja na 
slani narisana zvezda. V aobi ja rda- 
a Irak (BED RIBBON), to pa zaveii- 
la V panUjo (RED BOW). Ker imale 
zdai vsa iliri pradmela. polrabuiale 
samo ie Sarobno palico (MAGIC 
WAND). Pojdlta na podatrafio (AT- 
TIC) In lam vzemlla Iz skrlnja darob- 
ni prah (MAGIC DUST). Potem poi- 
aite V klelni prpalor, kalerega vhod 
vam zapira gorada alena. Nalipkaile 
THROW OUST OVER FIRE (-Vrzlle 
prah a ogani-j In oganj bo ugasnil. 
Notri ja svindnik (PENCIL). Ko ga 
pobaraia. aa aprameni v darobno 
palico. Stopita h kollu, vrzlle van/ 
RED BOW in mahajle a palico (WA- 
VE WAND). Potem pljte In boale po- 
sleli dtovek. Radunalnlk vam aporo- 
di. da morale odkriti pel besed. Njl- 
hove zadelnlcB da/o darobno beae- 
do, ki vaa bo popeliala z oloka. Od 
teh patin baaed aem odkril Irl, ven- 
der poznam darobno beaedo: CO- 
VEN (darovniiki kroHk). Pobarite 
plidalko, po/dlle proalor a kadami In 
vzemile vaalo. Pofsm je dovoli. da 
greats na piezo, zlazale v doln (EN- 
TER BOAT) in nalipkale COVEN. 
Pualolovidine je koneo. Rezullal /a 
po vaaj veriatnoali SSOO-tO.OOO. 

/maiigrokDriatita baaede BLAST, 
ki vaa lahko presfavi Iz nekalerlh 
proatorov v sobo a kollom in od lam 
• mudllnico (TORTURE CHAMBER). 

Zanima me, ah bl mogel v Moiem 
mikru objavljati dianke o puatolovd- 
i’nah. Coran Domazat. 

BoiidreviCeva 7, 
Zagreb 

Opisa Igar nam lahko poilia 
ktfotkoll. vendar tu val|a pravllo. da 
zmaga lillrs|«l In bol|ii. Zsto prosl- 
mo bralce. da nam po lalafonu all 
I) prlprav- 


iMMolagaml 
lakall. Rskoi 


KoNkor vam, |a doslaj pri ni 
•I adino prin^nlk lortha za i 


PEL Vi 


n, Ml. (042) 41-9121 


Slallida Malevia Kmata v dianku 
Preden zagrabila gosie paro (Moj 
mikro, novamber 1985) me /a Pola- 
nd preaenelt/o. TovarlS Kmel krltizl- 
ra neizvirnoal in nezan/m/vost pri- 
apelih puslolovakih Iger (lo Je 0. K., 
■ predstavliam Igro, kl jo Je 
isal V dveh dnah, zato da bl 
jo objavll). 
Toda V nadalievanju pajasnjuje. 


lo napisal v dv 
ibil PixBsao ai 


NaipreJ 01 rad pohvalil Moi mikro. 
mam pa ludi pripompo. Proved pro- 
stora polralila za oglaaa. rakiamein 

Pravi rezlog. da vam piSem. /a igra 
Pyiamarma. Po navodlllh. ki lih la 
objavll neki bralec v an! prejSniih 
ilevilk, aem lo igral dlie dasa. Toda 
kadar sam as spustil skoz dimnik in 
slopil mimo ogn/a v ipodn/o sobo, 
se ye prikazala velika krogla in unidi- 
la mpyega /unaka. Prosim vas ah 
bralce. da mi podljele boIJSa navodi- 
la za to igro. Teiave ml dela ludi 
n/eno nadalievanie. Everyone's a 
Wally. 

Raziirila rubnko Igre, opise radu- 
na/ni*ov, Mmo zaslona VaS mikro ' 
Se proSn/a: naredite platnica za 12 
slevllk Mo/ega mikra. kot dela revija 


igra: -I 

lokaclj. vaaj an labirint (I), od SO do 
100 pradmetov, prav loliko sporodil, 
radunalnlk ga naj bl rszumst vsaj 
ISO baaed In njlhovlh ainonimov. 
Sllknajbo v igri dimvad . . .■' Tusam 
aa nakohko zamiahl. pogledal avoj 
aaznam programov (nai pripomnim, 
da ni majhen. v njam je okoll 900 
naalovov) in opazil. da je od vsah 
•ianrov" igsr najved akcliakih. po- 
• — pa puslolovakih. Oaamdasat 
....... .... lakega, 

. . po navedbah lovari- 
Sa Kmata vsaka boliia pustoiovSdi- 
na. okrog 20-30 (in ved) pa jih ima 
vaa to In ia kakdna zboljiave. 

Pojdimo po vrsti The Hobbit, zda/ 
ie leganda. je Se 
ZakaJ'? Odgoi 
Hobbit IB bil F 
programariev Je 
programom poi 
preaedi Hobbllovo popularnoat. 
Reada je v Hobbita nekaj oaab, ki aa 
obnaSajo razumno (Gandall, do ne- 
ks mere Thorln). loda Bard in 
Ehond sta ailno neomna. Se nekaj 
programerjev ye akuSalo v svojih 
igrah usivariti grave osebe, veodar 
so uapehl zgoli povrSinski (vsa dasi 
iziemam). V Kentilli ye npr. precei 
oaeb. gralika le boliia kot pri Hobbi- 
tu (ana od boijSIh nasploh), igra ima 
labirinla. nekakino miatidno atmoa- 
fero. obseien besednjak. zaplet ye 
zanimiv. tu Je ved vrsl poSasti in 
ilvih bitty, skralka, Igra ima prihod- 
nost. Toda joj' Le malo dasopisov je 
apisalo to Igro. ocene pa so sa su- 
kale okoll iestice. Zaplet preved 
spomln/a na liste v Tolklenovlh knyi- 
gah, osebe so ved kot Imbecllne. 
'•kljudi- ZB nekatere situadia so 
anaki kol v Nobbitu. 

TeksIne pualolovidine so bile ne- 
kaj dasa priljubljane. toda po mojem 
jlh je vedina zanid. Skoda la. da so 
scenariji posredenl (Espionage 
Island. Inca Curse. Planet of Death, 
Ship ol Doom). Omenlll moramo, da 
so bile la pustolovidine med prvimi 
za spectrum. Pozneje so nastale lu- 
di bollie lekstne pustolovidine, v 
glavnem s podpisom podietia Level 
S. To so Colossal Adventure in 
Snowball, kl v nasprotju s prej oma- 
nienlml zelo lepo opisuieta lokaclje. 
Leopard Lord, Goblin Crusher. Ne- 
ver Trust a Blonde ail Security Shel- 
ter. kjar radunalnlk samo Imenuie 
lokacijo (brez kakrinagakoli opisa) 
In napiia seznam predmetov. ki jih 


Zrlnsko-FrarkoparsKa 4; 

Spin 

Rad bi zvedal. kye bl lahko pri nas 
kupll kn/igo o lorihu. 

Zaljko Mar|anovld, 
Zemliakova 11, 


igrah Hobbit) s€ 
pustolovidine, y 
'.ohiajal- in sem 


u (berl: ko si 




TZS,-, 


REW URFnUlSTVO _ 

r ^ Bova leto nova obleka?Za spremembe ^ 

1 1 zhailnfaVo^bU^>>' 

Znamn primer Je namanjeno 

za kaiert nTb^ M v nSvem latniku skupni 
Siriim temam. za kaierenawo 

imenovalec izraz ^Jw/a/y V ob/rki samo- 

?•” 3? m' m"”“ 33s!S“S>“ol>m. 

po telelonu sotfe/avcev nenetino 

pr/rnerrioMoOyavo^Kotw^ Tetefonsk. 

iirimo in zato bomo veseii luo redakaii 

klici so druga sprememba. Toliko yin )e, oa 

immrnm 

cam. Ob vstopu v novo leto vam Zei^oj^ i 

hkrati pa se ^*>0 t<7^ v letu 1M6 vaS 

srrXr. 

„ in “wsi 




>1 mikro 53 


vaiwiKHO 







VilSMIKRO 


Nijbrl takalB, da bom aial v slo- 
gu -Radno berem vaSo fsrt/o- ali 
• Vae pobvale, ravija /• supar, su* 
par- In Se nekaikral supar, loda do- 
govor je dogovor, vipaaienampra- 
povadali. da bi vaa huallll, In lelo 
takoi k vpraianiem: 

I. M so nairti u lidelavo Kemp- 
stonovaga vmeanika (iL i. ikdaia v 
srbskohrvatskam jaiiku, 198SI na- 
laninl? 6a niao. objavile, kje bi lah- 


2. tudi jaz asm sa pracej zagral za 
Hulka In Spidarmana. Morda ja ba- 
l/e rail, zanerviral, sa/ ia nekaj dni 
tauam po kupoH. pradoru in peklu, 
ko se gram Hulka. Kako naprej? 

3. He vam. lakaj aa nakateri tako 
muiilo. da bi railll Skul Daze. Ome- 
nfalo nakakino iiiro seta in kako 
naj io izvabl/o pozabliivemu prola- 
sorju zgodovina. Zelo praproalol Ko 
pridete nekje na zaialku Igra v zgo- 
dovinaki kabinet. je Ireba aamo pa- 
zill na besade profeaoria Cricka. Re- 


orate pa aamo zaplaall ietnlco in 
iZgali spridavalo. 

Zoran MHua«l]avK, 
OmiadInsKa IQ'S. 
Kraliavo 

1. Da. 2. Berila napraj. 3. Hvala v 


anu ilavNnm b> 


tav. abiavllanam v ravll) Mol 
mikro it ll/iaas 
V zapitu lntaiv|u|a ja naliola 
priilo do naaiMrazuma mad 


Uojaga mikra, Ko |a I 
to:>Edanodaifuin 



otganlzaciji lakra Dafla 0 |... 
tujam za naljubo pomoto. 


pa*. V 


pismom) In nakatarl drugl braid 
(po talalooM). Milo* Ranil* po- 
pravlja: 

90 DATA W, S. 243, 02. 4«. 50, 
213. 202. 196. 149. 91 

100 DATA - 2407. 

Posreillo aa mi je prili do konca 


out for Lila ol Wally.’ 

Za podrobna informaclje lahko 
pokliiale Id. (0521 25-221. 

Proaim, da mi razlotlta Igro Eve- 
ryona'a a Wally, za kaj ao 6rke in 
kako naj jib zberam. 

Davor Marti, 

V. Jeromsla 53. 


OdkrII aem skrlvnoat Jat Set Wllly- 
ja II In bl rad pomagal vaem, kl jim la 
ta Igra viet. Opia v Mojem mikru 
(aaplember 1985) je dober, toda 
zemtjevid bl lahko bll tudl bol)*l. V 
vaej IgrI je 134+1 aob (128?). prad- 
metov pa je 176. Vender zadoatuje, 
ie zberete -aamo- ISO predmatov, 
in boale railll Igro. Se nekai do- 


TED ISLE In tialo zraven i . . 
mogoie atopitl (razan ta apremeni- 
le igro). • 

Tudl vaia raiilav za itvlianie mi r 


All vaata. kja ja aoba SECRET 
PASSAGE? Ste pobrali Iri predmete 
V aobi THE HOLE WITH NO NAME 


vaakam primaru poiSilte naakonC- 
no Hvllanj. 

Vaaja Bojanli. 

Milentlja Popovlia 22/3. 

Beograd 

Zakai ie dal Ch Jaktiel za JSW 
vnesll led kot 6000 pokoy? Rasda 
so to same nidle In jth /a mogoia 
vpiaatl z nakai zankaml TOR-NEXT, 
ampak to aa ml zdl neumno, poseb- 
no kar ja razullat znan - unltanje 
vaah almpatltnin aoyrainikoy. Zato 
poiiljam avoja poke. 

JSW 2: 31250.55 all 31251.0 - na- 
smrtnoal 

31215.2gi - Willy hod! akoz 30- 
vralnike 

34686,11 - HevHo predmetoy, kl 
jih ye traba pobrali. 

Nekaj pokoy za drugs igre: 

PUD-PUD: 43257.0 - nesmrtnost 

US. PACMAN: 52887,0 - nesmrt- 
noat za anega Igraica 

58542.0 - nesmrinosi za prvege 

57106.0 - nesrtrrmoat za drugege 
Igraica 

CAULDRON: 40058.0 - neamrt- 

FALCON PATROL II: 45363. n - 
ilayilo Hyljanl (do 255) 

45557.0 - neamrtnoal 


(jaz » 


i jih, n 


Sam laalnik CBU 84 in se ogla- 
iam y zvezi z grariino puslo/orfti- 
no Hulk. Kervidim. da Imale y akorai 
vsakl Havllki kopico ypraianj o njai, 
bl rad pomagal liatim. kl ponoii ba- 
dl/o pred zaaloni in ne moreio railtl 
igra. Hulka sem se igral okrog dva 
meaaca in ga konial. Kdor si Zell 
mena/yali izkuinye a pustoloviilna- 
ml, nai se mi oglas'. 

Oraian Marka*4i, 

41420 Jaairebarsko 
OglaSam aa yam zaradi opisa Igre 
Herbert'a Dummy Run Poakuial 
aem yo koniali z opyavlyemm pro- 
gramom za neitalo Zivlieni. Toda v 
'-m programu sem naiel nekaj i 


to 048 


ypiaal 146, kljub temu pa program r 
delal. kot je Ireba. Nillande/glavne- 
ga programa se ni hotel naloZili. 


NODES OF YESOO: 42868.24 - 
rdaCI astronayl ne yzame predmeta 
32662,0 - neamrtnoal 
BUO-EYED: 43333.0 - naamrt- 

Se nakay: liati, kl sa poakuiali nap 
II neamrtnost za JSW 2, pass inn m 
poareiilo, nay bodo pozomi na RLC 
(HL). 6a yam kai ni /asno ali polra- 
bujata kakian nov poke, se ogtaaRe 
na mo/ naalov all pokhtne tel. (021) 
25-646. 

Ivan VaOkii, 
D. TucovrtaSO. 
21000 Novi Sad 
Za commodore 64 earn naiel na- 
slednla poka za nasmrtnosL Crystal 
Castle: 5301.0 ali 6473.234. Jet Set 
Willy: 14271.243 ali 14272.234. 

PavKmir Ugrtn, 


S82S1 2rt)ovnica 
sem Vidal poka y Mikru (saye- 
V reden bralee). sem sa naj- 
ozabaval z n/lml. Potem sam 


modora. Magic Carpel: POKE 
33672.155: POKE 33673.131. Sno- 
oky: POKE 30009.86: POKE 
30010.117. 

RebiOHogei. 


Igro)? 

Tu la ia najboljii POKE: 34686.1 . 

Pobarita kakian predmat m pojdi- 
ta V MASTER BEDROOM, tarn vaa 
taka presenetenja. Skoiila na po- 
steljo In... naprej odkrijte sami' 

Paler Balog, 
n. Stanlilia 27, 


Jat Set Willy 2 v Salanoyo verzljo. 
Vtlpkelije Ireba naslednii program: 

IOLOA[fCODE:POKE8S09e.201: 
RANDOMIZE USR 65070: POKE 
25797. 201: CLEAR 65535: RANDO- 
MIZE USR 25762 
20 FOR N* 5443J TO 54624: PO- 
KE N.O: NEXTN; FOR M= 54881 TO 
S75eO:POKE U.0: NEXT M: FOR X= 
57825 TO 60128; POKE X.O: NEXT 
X: FOR T- 60145 TO 60266: POKE 
Y,0: NEXT Y: FOR Z= 60545 TO 
63990: POKEZO: NEXTZ 
30 POKE 23296.243: POKE 
23297.49: POKE 23296.0: POKE 
23299.95: POKE 23300.195: POKE 
23301.0: POKE 23302.112: RANDO- 
MIZE USR 23296 
Po nalagan/u se bo sllka zbrisala 
in bo Ireba malo potakaii. Se nekai. 
BELFRY ie nad sobo RESCUE 
ESMERALDA, medlam ko se CAR- 
TO-QRAPHY ROOM zamenye s TRIP 
SWITCH. 6e Zelite kondall loro, y 


(1.) 1. Match Point 
(2.) 2. SpyveriusSpy 
3. TheWayofthe 
Expioding Rot 
(-) 4. Macadam 
Bumper 

5. Sax Minister 

6. Match Day 

7. AbuSImbel 

8. Ghootbusters 


Prvih 10 Mojega mikra 


Psion 
First Star 
Melb. House 


spec. 48 
spec. 48 
spec. 48 


(10.) 9. Knight Lore 


(-} 10. D.T.'s Supertest Ocean 


Gremlin Qramphics spec. 48 
Activision C64 

Ultimate 


spec. 48 


PoslBlI ste nam 544 glasovnic, pet vet kot pre|in|i mesec. Pn lako 
ma/hnem Stevilu so moZne vsakrSne manipulaciie. Oecembra /e 
prljateliska druZba iz Beograda. sita vetno isnn prvin 10. apravila na 
lestvico Mined Out. Sami so napisall; -Igra nlll ni tako oPupna... 
toda Clovek. kl pi jo kupll, bi gotovo lahko padei v duSavno oepre»|o 
2e po prvem vtilenju.- Tokratni novinci Macadam Bumper. Sex 
“'-'-.ter in Abu Simbel izra2a|0 osebni okus vsega treh bralcev . 

nam sporotite svoja mnanje o tem. ali naj omejimo vsakega 
braica na eno glasovnico. 

Prvo nagrado, kabal za prikljutitev C 64 na video vliod. podaria 
Hardware service, izdalovalec raCunalniSkih dodatkov |Ver)e 31 a. 
61215 Medvode. tel. (061) 612-548). IzZreban je bil: Marijan Venh- 
nek, V. P. 8751/11. 

Drugo nagrado. knjiZici Preproslo programiranie v basicu in 
Spoznajmo mikroratunalnlk (darllo OrZavne zaloZbe Slovenije. 
Ljubljana), dobi: Pater Rajc, Planinska 5, 64248 Lesca. 

Tratjd nagrado, kniigoMirkotipkana radirko.dobi. MIrko Jozic, I. 
Prolataraka brigade 36, SS240Tril|. 

Oetrto nagrado. kasato Eurorun (danlo Xenona. p. p 60. 61110 
Ljubljana), dobi. Pradrag Vrsatovlt, Ivana Mllutinovica 19. S1000 
Raka. 

Palo nagrado. kasato Smrkcl (danlo Xenona). dobi. Marijan Duka 
(kod Makovic), Balokovltava 13. 410(M Zagreb. 

Oopisnico s svojo najljubSo Igro poSIjite na na* naslov do 10. 
januarja. 




NOVO PRI MLADINSKI KNJIGI NOVO 


NAJHITREJSI OSEBNl RACUNALNIK 
- RACUNALNIK LETA 1985 


ATARI 520 + 



Z VSO OPREMO TUDI ZA DINARJE! 


ZakljuCen raCunalniSki sistem, ki ga je mogo£e povazati v mrezo in lahko zadosti 
potrebam manjSih in veCjih delovnih organizacij, znanstvenih ustanov, 
izobraievalnih centrov itn.. sestavljajo: 



MONOKROMATSKI MONITOR SM 124 

zaslon 30 cm. lo&Ijivosi 640 x400 toOk: 
vdelan zvoOnik, moiriosi nastavitve glasnosti. 
kontrasta In svetlosli 

Za izpisa |e ob raOunaIrbkj ATARI 520 ST+ mogoce uporabiti tiskalnlke 
EPSON all elekironske pisalne slroje TEC, kl jih prav take lanko dobne 
prl Mladinskr kn|lgi. 


Prodajna cena celotnega sistema /braz prom, davka - za 
pravne osebe/ znaSa 1,440.000 din oziroma 1,340.000 din 'z 
enostf. disk, enoto SF 354/ - ta razliCica sistema ATARI 520 
ST je ze na zalogi! 

V ceno ie vkljuben tudi 1 dan Solanja - spoznavanja delovanja in 
zmogljlvosll raSunalnlSkega sistema ATARi 520 ST+. 


DISKETNA ENOTA SF 314 

- oboieslranska /1 M/ all SF 3S4 - enostranaka /500 K/; 

20 DiSKET 3,5" DS, DO 

xMISKAx 


Sarvie zagolovljenl 1 lets iamstval 

SISTEM ATARI 520 ST + BO V KRATKEM MOGOCE HAZSlHITI Z 
WINCHESTER DISKOVNO ENOTO zmogljlvosl 20 M. neposredna 
zvezaz raOunalnikom, z orlentaclisko ceno 1 .420.000 din. 


Za naroOila In Informacija sa oglaslle na naslov: MLADINSKA KNJIQA 
KIP. Groslslienioddalak. Tllova3. Ljjbljana. <tel.061 215-358) all 

Ljubljana: Knjioarna, Titova 3 (0B1 21 1-895), Paplrnlca, Titova 3 (061 
211-831) 

Maribor: Kn|lgama. Partlzanaka 9 (062 21-484) 


Celje: Knjlgarna in paplrnlca. Stanetova 3 (063 21-236) 
Novo mesto: Qlavnl trg 9 (068 21-525) 

Zagorje ob Savl: Casta zmage 27 (061 811-061) 

TItovo Velenje: KIdriOeva 5 (063 855-827) 

Sloven) Gradec: GlavnI trg 18(062 842-071) 

Tolmln: Trg marlala TIta 19 (065 81-325) 

Zagreb: Trg bratstva • (edinstva (041 422-460) 


57 


Kdo bo prei na prelazu. RdeCebradi ali Komandant Mark? Poseb- 
nega znanja raCunalniStva za reiltev niste potrebovall. same nekej 
vzlrajnosti in kaikulator. Izid je bil tssen in raSevalcistese razdellll v 
dva tabora. Prav imajo vsi, ki so navijaii za Rdefiebradega In ga 
prvega zrinlli na preiaz Kepslok. Nagrade smo IzZrebali mad vsemi 
reSitvami. 



Vmeinik za igraino palico, k< ga podarja Stemark Elactronic, 
Matlai Mazl. Alpaka 13. 64260 Bled. Knjigo Mirko tipks na 
radirko dobljo; Izlok Teroi, Adamlieva 5. $1117 Ljubljana, Vaako 
Qetevaki, ilurij Gagarin 668, 91000 Skopje; Ton6i Ergl£, Gige 
Novaka BB. DIkJovac. Zadar 57000; Brans LjubK, 2upan£ite<ra 9, 
61290 Groauplje: Boris Balta, M. THa 151. 75000 Tuzia; Beds 
Krkez. B. jedinstva 40, 71330 llljai. Knjillci Spoznajme mikro 
raiunalnlk doblla; Boris Filipovlt. Hrvatin1 19 c, $6280 Ankaran, In 
Darko Zalik, Can. naselje 26, $9000 Murska Sobota. 


Novi uganki 


Ker se nekatert prlto^ujete. da so uganke prelahke, tokrat dva 
kratkl, a zanimivl. Najprej Ia2ja. Obstaja patmestno $tevilo X, kl se, 
6e ga najprei pomno^lirro s 13. potem pa delimo z 11, pokaZe v 
obrnjeni oblikl. Npr. iz 3024 pi nastalo 4203. 

Malo te2e bo poiskatl tn pozltivna Stevlla (lahko tudi ulomke). ki 
so sicer varilmetl£nem zaporedju. nphovprodukt pa jenatanko 11. 

Prvo nagrado bomo IzZrebali same med llstimi, Ki bodo pravilno 
odgovorili na obe vpraSanjr. Za drugs nagrade imate moZnostI vsi, kl 
boste pravilno refill vsaj eno uganko. 

ReSItve poSIjIte do 1. 2. 1966 na naslov Moj mikro, Titova 35, 
61000 Ljubljana, s pripisom -Stevita-. Pozor. reSitve morajo bill na 
dopisnici! 6e nam imate o uganki povedall kaj ve£. so seveda 
dobrodoila tudi plsma. a rezultat napiaite tudi na kuverto! 
Nagrade naj ostanejo - preseneOanje! 


NaroOnlkov nedavna podraiitev Mojega mtkra m prizadela! 
Zakaj ne bl tudi v postal! naroOnik In se hkrati izognlli (skanja 
po kioskiti? Izrezano naroOilnico poSIjIte na naslov: Revija Moj 
mikro (za naroOnIne), Titova, 35. 61000 Ljubljana ali pa nam 
telefonirajte (061 319-798). Ce ne 2elite z Izrezovanjem poSko- 
dovati revije, se lahko pismeno narobite tudi z dopismco. 
Narobnino boste plabali ob preiemu polo2nlce. 

Narobam revijo Moj mikro 

(Slovensko izdaio. sroohrvatsko izdajo - nepotrebno prebr- 
tajte) 


(ulica In hibna btevilka) 


(poSina blevllka in poSta) 


KATALOG 

KOMPJUTERA. Avtorji: 
Ninoslav Janibijevib, Boris 
BoSkovib, Milan Radojbic. 
Samozalo2ba, Arandelovac. 
1985. Cena; 600 din 


2IGATURK 


O snovni pripomobek, kl ga po- 
trebujete. be sa odiobate za 
nakup rabunalnlka all be lege 
2e Imate. pa radi saniale a novih in 
bol|S)h, {S popolen In natanben ka- 



KorlBtnt i 


Vsak rabunalnik 


ga BItovega blanka c 
zapis o ( - 


znanje. Napaka v tujlti predlegan so 
jih pogosto zavedle in v Kn;igo so 
ubie tudi cvetke o nekaterin rr^bell 
znanih mikrorabunalnikih. 

Tako npr. o ZX spectrumu * bere- 
mo, da 'je to nova, raztiriena razli- 
blca rabunalnlka ZX spectrum, ki 
Ims 64 K pomnilnika (16 K ROM -i- 
46 K RAM). Veb pomnilnika porrrenl 
tako hltrejia dslo rabunalnlka Kol 
moZnoet izvajania daljilti progra- 
mov. Razpoloblflvs re tudi izbolfte- 
na grahka. .. 

Za IBM PC plia. da re rsb •zaradl 
operaeijskega slsiema CP/M zdruz- 
l|lva z velikim itevilom dn/gih rabu- 
nalnikov-. za Sinclair QL. da re 
■zdrubljiv s apectrumom* commo- 
dore 116 pa da •dajedovolt prosto- 
ra za resne programs- in da re rras- 
ploh -rabunalnik za Ijudl, ki potre- 
bujejo veb kol same igrabko.- 

Katalog ima letnico 1 96S. radako- 
jo pa so po mojih pribllbnih rabunih 
konbali marca. V novi izdati, ki da re 
prlpravlj^o, naj bl blit tudi rabun^ 
niki, 0 katerlh se ta hip rrafvebgovo- 
rl. In v letu dni so ss svtoiil gotovo 
naubill ia rrtarsibeaa drugaga V 
knjigi pa boste ie zdaj naill tudi 
stroje, o katerlh se nam v uredniilvu 
niti ne sanja. 6e vas zanimaro BIT 60 


Katalog kompoutera za leto 1985 
opisuja veb kot 170 razlibnih rabu- 
nalnikov in 270liskaJnikov in risalni- 
kov. Drug hardver. ki ga omenia na- 
SlOVnica. namrSb monllorrl, Uiskel- 
ne enote In druge parlferlie. je ome- 
njen ob posameznih rebunelnikih, 
knjigo odilkujsta lepa barvne na- 
slovnlca In lepo zamiiljena. pa slab- 
be odilskana gralibna oprema. 

Anglebki pojml v knjigi so zbrani v 
slovarbku. podobno rubnke. v kale- 
rin opisujejo lastnosti mlkrorabu- 
nalnlka. Z vebjo ah manibo mero 
natanbnosti so zbrali podatke o mh 
kroprocesorju, hitrosti, pomnllniku, 
vdelarem in dodalnlh programskih 
jazikih, barvah, graflkl, lipkovnic, V/l 
enolah, zvoku in kompatIBIInosti. 


IC DIGIT/\L (ubUce 
integriranih knigova). Airior; 
mr. Dragan CBib. 334 strani 
label in skic integriranih veaj. 
Izdala in zalorila: Partizanska 
knjiga, Ljubljana. 1985. 


cirilkraSevec 


Z a vse izgublierre hardveraSe. 
samogradilelievszij. inbenirre 
In lahnika. ki sa pn svotem 
delu srabujejo s storrogami. re iz9k> 
novolatno danlo. Knjiga IC Digital je 


in ali obstaie v Jugos!avl|i. 
lU rabunalnlku je posvebena 


, j ponuia proiz- digitalnih Inlegn 

Tern rubrikam bt morda ka- kolibino matenal 
zalo V nasednjih izdaiah poavetill nalnIKom priprav 
veb prostora, predvsempapozorno- Clbib, so v krrjig 
sti. saj JB nekatere drugs rubrlke vezja. mikroproc 
nemogobeeksaktnolzpolnltl.ialso vezia za posebne 
se avtorji preredko zanesll na laslno vezja ter vezja zi 


ECL, TTL. CMOS In LOCMOS. 

Partizanska knjiga je 2e pred letl 
opozonia eleklronike nase, Ko je Iz- 
dala knjigo a tranzistorskimi prirob- 
nlml tabelami. V tistem basu je bila 
knjiga pravl balzam pred kopico la- 
bel posameznih proizvajalcav. V eni 
knjigi sta lahko servlser all korv 
struktor nabla vse najpogostejbs ti- 
ps tranzistorjev. Danes se eMktroni- 
ki srebujsjo z intsgriraniml vezji to 
skorai pogosteje kot s tranzislorii. 


n daje prsgied 


Avtor V jvodu obljublia, da bo ta 
vezja obdelal v nas<ednjih rzdaiab. 

Knjiga ne bo zanimiva za veisrna 
bralos. be sa Se also oratolKh skoz 
lalafonski imenik. Tabele in skice 
logiinih vazli pa bodo kot prirobnik 
prible be kako prav eleklronikom. 
Izdaja knjige je vredna posebne 
pohvala. zamera pa S'a bitliivostl. ki 
laatnlku od monitorja jtruienih obi 
povzroba kar neka) problemov. fla- 
zioiimo si |o iahko s kolibino in pn- 
pravo matenala z matribnim tiskal- 
nikom, karje seveda pocaniloproiz- 
vodnjo. 


COMMODORE 64 ZA 
MLADE IN NAJMLAJSE. 
Avtor: John Dewhirst. 
Zaloinik: Drtavna zalozba 
Slovenije. Ljubljana, 1985. 
Cena: 980 din. 


JURESKVAR6 


anoKSiouMi 



i=’rvaieJuika Blisk, strojepiska. Sez- 
nanila |in bo s lipkami na C 64. Lo- 
beno so predstavi;ene krmfina. bta- 
vilske, brkovne. ureiavalne in zna- 
kovne tipke (.f,- . .). Pri vsakem 
gogiavju |s narisana tipkovnica s 
potemnienimi tipkami, ki jib poglav- 


Po Julki dobi otroka v roke strai- 
mpister Franc Zadei. Seveda so mu 
nalo2iN Iahko delo: govori o ukazu 
PRINT in viogi ve|lce in podpibja. 


Kar mimogrede pokaZe. kako pre- 
prosto je rabunatl, be ves Izraz napi- 
Semo V stavku PRINT. Vpel|e ludi 
ooiam spremenljivkB in poiasni ra- 
zliko mad znakovno In Stevilsko 



braz sramu poka po zaslonu in 
pomnllnikj za barve. Skratov In vi- 
soke lobljivostl ne omenia. zato pa 
pove nekai o mlerni uri in (nejupp. 
rabnosti lunkcijskih tipk. 

Na koncu knjlinibarka Pika Naj- 
den poskrbi za pregled vseh rezarvi- 
renih based basics. Ukazl. ki lib 
knjiga ne obravnava. niso natisnjeni 
V mastnem tisku. To so ukazi za 
delo z disketo In lunkcije USR. VAL. 
SIRS in ST. 

Knjiga je v izvlrnlku izSIa v an- 
gle§Cini (prevedel jo je Franc Bur- 
gar) in ima mala manj kot slo stra- 
nl. Snov je predstavljena zaniml- 
vo: veliko je risb, vse. kar rabunal- 
nik Izplie, je v posebnem okvirb- 
ku, ki je podoben zaslonu. Tudi 
pnmerov ne manjka. Posebnost 
so $tlrl naloge, ki niso bisto pre- 
proste. Zato bo moral tisti, ki bo 
prebral same to knjigo. kar vaditi, 
da jib bo pravlino reSil. V knjigi re 
manjka tudi napak in nenatarb- 
nosti, ki pa jin tudi ni toliko, da bl 
zaredi njlh odsvetovaii nakup. Po- 
hitite, preden bo prva neklada 
4000 izvodov razprodanal 


SESTAVUANKA 1. 2. 
Avtor: Davor Bonabib. 
ZaloZnik: Zveza organizaci] za 
lehnibno kulturo Slovenije, 
Ljubljana. Cena: 1450 din 


JONAS 2NI0AR$lC 


B^precej bogatl ponudOl za oba 
naibol) razSirjena niSna rabunalnika 
V nebi deZell, ZX spectrum in CBM 
64. Najvabja Izbira le med izobraie- 


na|ti zaloZnika, ki bi Kaseto 
ker gre pab za neka| 'resne- 
la iaiost le lo tudi poluha za 
jrogramerje. kajti mnogo teZe 
edit! podpovprebno arkedno 



Igro lipa Space Invaders, kot pa z 
rabunalnikom ubill predbolske olro- 
ke btetl do desel 


Pred izidom nova rabunalniike 

oba programa na njej. K srabi vsai 
malo izstopata iz sivega podpov- 
prebja drugih podobmn zadevic. 
Ideja le dokaj Izvirna: Pabunelnik 
naj nadomesll papir In barvlce. na- 
dobudnl bodobi naker pa naj z njim 
pribara na zaslon bolj all manj zani- 
miva alike. 

Priznatl je treba, da je Ideja zani- 

slo pradnosti pred navadnim papir- 
jem. Kar je narisano, je mogobe 

dokonbna. Preizkusimo Iahko veb 
variant. Na papiriu je to praktibno 
nemogobe. saj z risaniem. raoira- 
njam In ponovnim risanjam oirok ne 
pride daleb. 


novni verzljl programa Sestavijanka 
1 Ima na voljo like, kot so kvadrat, 
krog, pravokolnlk ltd., In nekaj po- 
eebnih llkov (vrata, okno), a katerlmi 
Iahko sestavi kar llbno hibico. V 
spDdnjem delu zaslona so razvrbbe- 
ni pomanibani llkl, kl jih z utripabam 
pranabamo na sllko. Tipke so razpo- 
rejene logibno jenako kot pri pro- 
gramu MELBOURNE DRAW), lako 
da s pramikanjem kurzorja ne bi 
smelo bill teZav. Nabor llkov ja mo- 
gobe spreminjatl, saj je na kaseti 
posnatm nekai rezervnin. NajPol) 
zanimivl Podo naOorl s -pupami>. 
tiguricami otrok, ki |ih je treba obla- 
bl V pravbnja oblaka. OtrocI bodo tu 
Imell obilo zaOave, ko bodo lantom 
natikali Krila... 


Izdelana alike la mogobe spravlja- 
II ns Irak v dvefi oblikah: kot nor- 
malni spectrumov SCREEN all kot 
bifrirano tabelo slike. Prednost pr- 
vaga nablna |e, da je sllko mogobe 
naloZItl V rabunalnik neodvisno od 
programa. Drug! nabin zapibe sllko 
na Irak V mnogo kraibi obllkl, vender 
|e uporaben samo v programu Se- 
stavijanka (1 all 2). 

Sestavijanka 2 je namenjena malo 
stareiblm otrokom. Pravzaprav je to 



njani drugabni liki Iprometni znaki 
ltd.). Na kaseli je posnet tudi grahb- 
ni urejevalnik. s katerim Iahko spra- 

podoben Za omanienamu Melbour- 
ne Drawu, le da je ELIS (tako se 
Imenuje) neprimerno pobasnejbi in 
naprliaznejii z uporabnikom 

zvobnospremljavo. ki spremliapriti- 

Elisu Oi Pile Iahko hitrejba (npr. tista 

zaslona v oben Sestavijankah pa ra- 
zllbna jvsai to). 

Edihl resen ZuZek v programu le 
ta, da je zadevo nemogobe uporabi- 

kom 1. Avtor tega zapisa uporabl/a 
prvo verzijo tega pnpomobke in mu 
je Ob aviostartu prvega Oela mavnea 
Izpisovala 'Nonsense in basic, do- 

nil grde nadloge. imenovane INTER- 
FACE 1. Upamo. da bo avtor progre- 


Kaseta naj bi predvidoma izbia ko- 

Davorju Bonabibu so pomagah Dar- 
ja Hudih. MatjaZ Colnanb m Mitja 


Kupite: be ale se navel! 
mavrice In se ne tejlte. i 



Majmikra 59 





Povezane delovne 
postaje CAE, 
pot do 
ucinkovitejsega 
inzeniringo 


ICRE. 



eto 249^ Zemija ze sedem- 
deset let kljuDuie nauadom 
Septov. jnteligentnih irsek- 
tov, kj so pnili Iz osrCia galaksije. 
Ta del zgodovine se za£ne leta 
2033 s paktom mad Ameriko ;n 
Kilaisko. KmalL nalo izbruhne 
vojna. V kateri so z ledrskim oroi- 
jem uniSeni Havaii. Hezultat: mill- 
ion mrivin. Napetost med Vzho- 
dom in Zahodom doseze vrhunec. 
Po odkritju protesoria Cralga se 
vse drZave oskrbijo z niegovimi 
Kupolami. ki z energelskim po- 
i|em zaSditijo notranjost pred vse- 
mi zunanjimi vpllvi. Po tretji sve- 
tovni voini, V kateri ni zrtev, usta- 
novi|o svet zdru^ene Zemlje. De- 
smond in Anderson izumita vozilo 
z nasvetloDno nitrost|o. Zadne se 
kolonizaeiia vesolia. 

Center vsen novih kolonij je po- 
stavljen na Marsu m se ustrezno 
imenuje Marsport Zemliani med 
poieti naletijo na neznana in so- 
vrazna bitja - Septe. Vname se 
neizprosna vojna za preiivetje ra- 

60 odstotkov zemel|ske tiote. Ko- 
loni|e se vrnejo v sondni sistem, 
Marsport jeokupi ran. V niegovem 
glavnem radunalniku je nadrt 
oOrambnega Sdita Zemlje. Sep- 
tovsKi znanstveniki ga proudujejo 
Ob najstroijih varnostnih ukrepih. 
Kdor bi Jim rad zmesai strene. se 
mora prebni skoz ves kompleks 
Marsporta. 

(Povzeto IZ concise History of 
the First Empire of Man, 2000 AD- 
2500 AD.) 

ZemIja poSlje komandosa Mars- 
ha. da bi naSel nadne. preden bl 
Septi odkrili vrzel v energelskem 
Sditu Zemlje. 

Tu se pripoved neha inzadnese 

Meslo Marsport je tridimenzi- 
onalno in ga sestavija desei nad- 
stropij. povezanih zdvigah. Marsh 
mora v svoji misiji re§ili ved pro- 
blemov. Zelo priporodljivo je naj- 
prej poiskali pidtolo m jo napolni- 

postal zrtev . . .. Najbolj te2avno le 
zapjstiti Marsport z nadrti, predv- 
sem zaradi robotov (letede kro- 
gle), ki jih kar mrgoli 

V Marsponu bod srecal ved tl- 
pov (prej all slej] smrtonosnih 

SEPT-WARftlOR (seplovski 
vojddak): li patruljirajo po hodnl- 
kih. Na njihovo bliZino te sicer 
opozon radunalnik. a nikoli ne 
ved. s katere strani bodo pridll 

WARLORD (vojskovodja): straii 
nekatere prehode in ga z navadno 
pidtolo ni mogode ubiti. Ceprav se 
ne premika, mu ni zdravo hoditi 
blizu. 

HERALD (glasnik): roboti, ki 
postaneio nevarni dele pozneje. 
Letijo V vidini glave. zato jih s pi- 
dtolo ne mored zadeti. 

WARDEN IstraZarj: roboti. ki te 


po navadi zamenjajo za Septa in 
te poskudajo uniditl. Stradarje si- 
cer zadened. a precej lele kot 
vojddake. 

Med raziskovanjem mesta bod 
naletel na ved vrst vilrin, vzidanih 

SUPPLY (zaloga): v njih so 
shranjeni predmeti. ki se nenehno 
obnavijajo. 

LOCKERS (omarlce)i vanje 
Shranjujemo predmete, ki jih rav- 
no ne potrebuiemo. Nekatere so 
zaklenjene. Odpremo jih s klju- 
dem (predmetom). ki ga vtakne- 
mo V vitrino KEY (kljud). Ta odkle- 
ne vrala all zaklanjeno vrtnno. 

REFUSE (odpad): v te vitrine 
poloiimo predmet. ki ga ne potre- 
bujemo ved. Avtomatsko bo 

CHARGE (najbolj): predmetom 
daje energljo. ce je potrebna. Tu 
SI napolnid lasersko pidtolo. 

FACTOR: iz dveh all ved vstav- 
Ijenlh predmelov sestavi popolno- 
ma novega. Sestavine so logidno 
povezane. npr.: moka + kvas + 
voda Kolad. Ta Kolad pa lahko 
spet uporabite pri sestavljanju 
Kakdnega novega predmete. 

VIDTEX: to so prikazovalniki vi- 
deoteksta. na katerih se Izpisujejo 
bol) all manj pomembna sporodl- 
la. Strogo varovana skrivnost, ki ti 


)0 bova zaupala na koncu: z neka- 
terlmi prikazovalniki v rekreacij- 
skem delu Marsporta se lahko 
igraS igrice.. . 

V kompleksu Marsporta naleli- 

razlldm naplsl. Vrata peljejo v so- 
bo all dvigalo. Dvigala so oznade- 
na z naplsl TUBE {podzemska ie- 
leznica) UP, DOWN (gor, dol) in 
so dvosmerna all enosmerna. 

V sobe z napisom DANGER (ne- 
varnost) lahko vstopimo. a de v 
omejenem dasu ne najdemo vira 
nevarnostl (bomba, piln), smo ob 
zivijenje. 

Sobe z napisom RESTRICTED 
(Vstop prepovedan) so nam zapr- 
te, dokler ne najdBmo glavnega 
radunalnika. Marsikalero sobo pa 
lahko odpremo le s pravim klju- 
dem, ki je logidno povezan z nje- 
nim imenom. 

ylovih iger. je ludi s tehnidne plati 
daled pred svojim predhodnikom 
Chuchullanom (Tir Na Nog. Dun 
Oarach). Predmeti In razlidna bitja 
se premikaio pred njim in za njim, 
vse skupaj pa je hitrejSe in grafld- 
no precej bolj dovrSeno. Zares 
imamo obdutek trldimenzionaino- 
sti. Dogajanje gledamo na zgornji 
polovici zaslona. Na spodnji naj- 
demo kompas, ki kaze smer gle- 


61 




ICRI. 


Izgubii. PoiSfij SI orozie. Zelo te- 
zavno IS priti do nekatenn prosto- 
rov, ne da Qi pntiskal ra sproZilec. 
Kadar nisi povsem prepriPar. ali 
bi $e> napre) ali ne. rajsi posnemi 

Za laZji zaOetek je II Ze nekaj 
napotkov: predvem je zelo pamet- 
no, da pridea do pistole. V nad- 
slropij COMA, k)ef si na zaPetku 
igre. poiSdi dvigalo za dol. Stopi 
vanj In odpeiial se boS v nadstrop- 
je ELIS. V eni od vitrin SUPPLY 
poiiii oroZni list (GUN PERMIT) 
m ga vzemi. Vitrina SUPPLY je 
poleg dvigala, kl vozi got. VstopI 
in priZel boi v nadstropje DALY. 

PreiSdi ga. da naidei piStolo. Vza- 
mea |0 tako. da vtakneZ GUN 
PERMIT V vitrino KEY. PoiSkali 
morai Se vitfino CHARGE, kjer 
boS piStolo napolnil. Zdai lahko 
pobiiaS vo]S4ake (SEPT WARRI- 
ORS) in robotske strazarje (WAR- 
DENS) V nadstropiu DALY potre- 
bj|eS kolae za vstop v pekarno 
(BAKERY) Kolad moraS sestaviti 
iz kvasa. moke in vode. 

V pekarni boS naSel testo. ki tl 
bo omogodilo pot v banko 
(BANK). Po|Oi V nadsiropie ELIS 
in V sektor)j C 3 poiSd vrata, nad 
katerimi piSe DANGER. VstopI In 
poiSdi bombo- Daj jo v vitrino RE- 
FUSE. Biti moraS zelo hller. ker 
imaS samo dvaiset sekund iasa. 

Skoz izhod pojdi v ssktor h. PazI 
se vo|SSakQv! V sektorju H 3 poiS- 
41 dvigalo. kl pelje v nadstropje 
JOLY. Ko lam najdeS In vzameS 
gazo. poiSdi dvigalo za gor. Vsto- 
pi In prISel boS V nadstropje lAKA. 

Poleg napisa DANCER boS videl 
VIDTEX, ra katerem bo pisalo, da 
potrebujeS FILTER. Odpravi se v 
nadstropje DALY In poiSdi oglje 
(CHARCOAL). Sestavi oglje In ga- 
zo. dobll boS plirsko masko. 

Zdaj lahko vstopiS v sobo z na- 
pisom DANGER v nadstropju 
lAXA. Opravi svojo nalogo v tej 
sobi in pojdl ven pri drugem izho- 
du. Tokrat bodi previden pred 
straZarjII Stopi v sobo ICE (DRE- 
AM (sladoled). vzemi ICE PACK 
(lad) in CORNET. Led ti omogoftl 
vstop V HOT ROOM (vro6o sobo). 
korret pa v MUSIC ROOM (gias- 
beno sobo). V vrodi sobi je germa- 
nij, s katerim lahko stopIS v 
PLANT ROOM (sobo z rastlinami). 

V glasbeni sobi boS naletel na lut- 
rjo in lire (LUTE, LYRE). 6e se 
odpraviS navzgor v nadstropju 

nadstropju ALBA Tu so vitrme z 
videotekstom. ra kalenh pl4e. ka- 
ko prides v sobe DANGER. Za te 
boS potreboval zaSiitna odala 
(EYESHIELDS), ki so narejena iz 
sonfne karte, stekla ir okvira 
(SUNCHART. GLASS. FRAME). 
OobiS jih lahko v sobi ASTRONO- 
MY V nadstropiu ALBA 

62 Mojmikro 


P. S. Igrice. ki sva jih obljubila. 
so V nadstropju FARR! Za hekerje 
pa Se nekaj zanimivlh nasiovov 
(USR)... 

33390 - nadstropje 
33301 - stopnja 
31978 - menu 
32400 - zadelek 

484B4 - nadstropje 
40370 - tipkovnica 


Opozorilo: Eksperimentiranje z 
naslovi na lastno odgovornost! 

Dodatek: nadstropja v Mar- 
Sportu 

OBSERVATORY - ALB LEVEL 
ADMINISTRATION - BYER 
LEVEL 

ACCESS TO SPACE FIELD - CO- 
MA LEVEL 

STORES - DALY LEVEL 
RESIDENTAL - ELIS LEVEL 
RECREATION - FARR LEVEL 
HYDROPONICS - GILL LEVEL 
CITY COMPUTERS - HALE 
LEVEL 

STORES - lAXA LEVEL 
ENGINEERING - JOLLY LEVEL 


Viri: Ellis and Clay, Concise Hi- 
story of the First Empire of Man, 
Crash, navodila za Marsport. 


The 

Forest at 

World’s 

End 

Tip: pustotovSdina 
Radunalnlk: amsirad* 
Schneider CPC 464 
Format: kaaeta 

ZaloZnik; Interceptor 
Software 

Povzetek; povpreden 
scenarij, odlitna graffka 
Ocena: 7r9 


MARIJAN PERSUN 


2 pomo6jo sil dobrega IForces 

ga Zarna. ki ga kajpada ubijeS Med 
poijo nasploh pobijes toliko bitij. da 
me je bilo Kar sirah. kdaj me bodo 
sue dobrega pustile na cedilu 
Pri programu te najprei navdusi 
naslovri zaslon v slogu -izbulji oCi 
in bdpri u5ta>. To je eden najboljtih 




Winter 


toma2suSnik 


Games 

Tip: tportna simulacija 
RBeunalnlk;C64.PC128 
Format: kaseta, disketa 
Cena;g,9S. 14.95 funta 
Zalotnik: Epyx (U. S. Cold) 
Povzetek: (Dommodore. 

izkoritian do skrajnosti 
Ocena: 10/10 


item, zunaj Se rjmenl 

belem commodorju 
PC 128 pa Ze Vlada trda zime. Kako 
ludl ne, saj imam v disketni eneti 
najnovejSi izdelek niSe EPYX z na- 
slovom WINTER GAMES. Po dveh 
programih z disciplinaml poletne 
Olimpiada je zimsko vesalje kar ne- 
kakSno logidno nadaljevanje. Pro- 
gram V tehnifinem smislu ne pnnaSa 
vedjih novosti, sicer pa so Epyxovi 
programerji tako zrani po tern, da 
so vsai korak, dva pred konkurenti 
Spel aredamo Faal-loader. enkralro 
poZivilo za anoto VC 1541. Zal nam 
program ne omogoCa. da bi lahko 
hkrati igrali discipline iz programov 


sne 


SUMMER GAMES I m 11 Zato pa 
imamo karsedem novih' 

Vsai V zaCetku gre vse po siarem 
receptu' odprtje le seveda odeto v 

z baklo. jata belih golobov in Ze 

meznih drZav ' kjer nas Se vedno ni 
zraver. imamo pa zastopnika med 
sodniki. in to ra drogem mestu. 
med sodnikoma iz Sovielske zveze 
m Zvezne repuOlike Nemdije Ne 
vem, zakaj. a zdi se mi da raS -sod- 
nik* daje najniZje ocene. 


a. Hot-dog. Zadeva Se luijbotj 
spominia na disciplmo skokov v vo- 
do IZ prvega dela lelnih iger Z vese- 
lo oallco lahko izvajamo vse rnogo- 
£e figure vazno is^s. da sredno 

zraku - tern viSja ocena Z malo 
truda m vsaj dvema (ikoma v zraku 
najviSje ocene 1* niti m tako teZko 
dosedi. Sicer pa je vtis zasiona 
enkraten. v ozadju vidimo tribune 
z gledalci in ocenjevainim stol- 
pom, nad vsem pa se dvigujejo 
bele kope sneZnin vrSacev. 

b. Biatlon. Ce bi moral ocenje- 
vati posamezne discipline. la prav 
gotovozasluZi najvedje ocene Pr- 
va slika ponuja enkraten prizor. 
naS lekac s puSko na rami stoji na 
starlu proge. ki najprej pelje dez 
majhno brv prek iivahnega gor- 
skega potoCka (voda seveda -te- 
de-'l, V ozadju paseSibijo smrBke 
pod tezo novo zapadiega snega 
S pomikanjem vesele palice levo- 
desno ga spravimo v tek. kjer je 





63 


ICRE , 



Popeye 

Tip: arkadna avantura 
Raiunalnik: ZX spectr jm 
Format: kaseta 
Cana: 6.95 funta 
Zaloinlk:OK Rtrorics 
Povzetak; na meji risarke In radjnalnISke jgre 


GOBAN PAVLETI6 




iarovnica Kar naenkral se na oknu 
lepe hiSe po|avi Oliva, ki razSiri ro- 
Ke, kol da bi neka; holela Popeyu |a 
to dovolj. takoi sa mu posveti v glavi 

izvoljenko in 9I prlborili nieno na- 
Klonjenost A £e ji hoCe jsirebi, mo- 
ra zbrati 25 arc. razlresenin po me- 
Slu. in |ihi prinasli Olivi Zaras izie- 
man splat, sploino znan scenani. 
pisan na kozo mladim. za namedek 
pa odarljiva gralika in doslej najvec- 
|i iiki, kar srrfo jih videfi na ZX spec- 
Irumu. Qrafika sicer ni tridimenzi- 
onalna, vendar nam omogoda. da 
Popeya. ki se giblje precej podasi. 
privedemo za biSo. se povzpnemo z 

menzionalne dodatke ^ 
odigrali Popeya do konca 

n|a| se Se kar napre; in na siren: niSe 
poberi Spinado ter novec. nato pa se 
spusti in kreni skraino levo Ko pri- 
ded do svetilnika. poberi srca in dpi- 
nado. nato pa s kljudem. ki 51 ga 
maio pred lam pobral. odkleni vrala 

veiikansko debelo. nato pobereS 
sivari. krenei skozi srednia vrata 
svetilnika in se spat oskrbiS z vsem. 
kariuna;deS Ker pa lahko prenaias 
samo osem stvari. boS srca. ki si jin 
dosle; nabral, naiprej odnasal OHvi. 
sai boS imei potem spel proste roke 
In oskrbel se boS 5 sveZo enargijo 
Se enkrat se povzpni na svetilnik in 
se podai desno dez mostid. Podakaj 
na letedi kroZnik in spretnp skodi 
nan;. Spusti se v niSo. poben srce. 
vrni se in se znova vkrcai ns letedi 
kroZnik Potem skodi v dimnik. ki se 
dviga tarn, kjer 51 v zadetku pobral 



zasluZene poliubCke. Nato se vrni h 
kroZniku in z n|im odplui k igraine- 




Priznali moramo da je Popeye 

kl|ub velikim likom in predudovitim 

|e lehnidno vrUunsko spelian ^ven- 
dar postane igra sdasoma preianka 
To je vsekakor poman|ki{ivost looa 
Popeye kljub vsemu nikoli nt izgubi 
privladnosti in zato se vedno znova 
prav radi m za dal) dasa z naSa sira- 
ni zaslona vradamo v njegov svei 
pustolovldin 



64 






SOZD TIMA 


FERROMOTO 

export-import 

MARIBOR 



Plasman 


SAN MARCO 

poslovno lehnicno 
sodelovanje 

SLOGA 

Prnjavor 




vrnunsKi smutarski cevl|i 
lokmovalni alpsKi prugrarr 
lekmovalni luniorsKi pn/ir i” 
specialni aipimsiict'i pioqtan- 
Mnogi elitni svetovni tekmovalci dosegajo vrhonske 
rezultate s ceviji SAN MARCO. , 


CARRERA 

poslovno tehnidno 
sodelovanje 

JOZE KERENCiC yugosla'J ski pool 
Ormoz 

smucarskl in soncni program 

POldllluIf.i ■ ■■ ; 

evercioar sicKia, - 
z, '-a slekia 

rozkoSni vizuaii ' faktnr 

.■f.-i-j.-'a pniatjCiii.v ' 

Vrhunsko kvaliteto potrjuje uporaba 
V svetovni smucarski eliti. WAIOCClV* 



LOOK 

poslovno tehnicno 
sodelovanje 

RAZVITAK 

Ludbreg 




vez prime CGveit ra ■;.biiti 
ne prepuSCa voOe 
so izredno eiastiCne 
imajo senzorski paloni za ogpiranjo 
obuvanie in sezuvanje je enosiavno 
konstfukciia )e enosiavna ir traira 



TIMA FERROMOTO 
MARIBOR 





Vdihnite — to je Pariz! 



V Parizu, kjer so 
ustvarjeni naslovitejsi 
paffumi na svetu, je 
zablestel Jean Marie 
Pascal s svojimi 
disavami. »Utopia<<, 
»Naive», »Orphee«, 
>Aimee><. 


jran marie pa/cal 


i kozmeCika 




EPSon PC 



Prenosni mikroracunalniki: HX-20, PX-4, PX-8 
Osebni mikroracunalniki: QX-IO, QX-16, EPSON PC 
Tiskainiki A4: LX-80, LX-90, RX-80, RX-80 F/T+, FX-85 
Tiskalniki A4/A3; RX-100+, FX-105, LQ-800, LQ-1500, SQ-2000 
Prenosni tiskalniki: P-40, P-80, P-80X 
Morjeticni tiskainiki: DX-lOO 






Merc^ 

’5irc»»®'^
Internet Archive Audio

Featured

Top

Images

Featured

Top

Software

Featured

Top

Texts

Featured

Top

Video

Featured

Top

Mobile Apps

Browser Extensions

Archive-It Subscription

Save Page Now

Full text of "Moj Micro 1986 01"

See other formats
